Življenjski slog vpliva na srčno-žilne bolezni pri ljudeh, vendar lahko nezdrave navade postopoma spremenimo. Še pomembnejši pa sta redna vadba in zdrava prehrana. Nova raziskava, ki so jo izpeljali strokovnjaki s sedmih japonskih inštitutov ter iz egiptovske univerze Minia, pa je našla povezavo med pogostim namakanjem v vroči kopeli ter manjšimi možnostmi za pojav srčno-žilnih bolezni. Študija je bila le opazovalna in je zato ni mogoče preveriti, a se njeni avtorji sklicujejo na možnost verodostojnega osnovnega raziskovanja. "Izpostavljenost toploti poveča telesno temperaturo, srčni utrip in pretok krvi ter zmanjša stres," so zapisali avtorji študije v članku, objavljenem v reviji Heart. Eden od avtorjev članka je Tomohiko Ukai iz Osake. "Ti učinki," razloži raziskovalec, "so podobni vplivom vadbe in dolgoročno izboljšajo delovanje ožilja."
V svoji študiji so imeli raziskovalci vpogled v podatke japonskega centra za javno zdravje in v njihovo študijo Cohort I, v kateri je sodelovalo 61.000 ljudi, starih 45 do 59 let. Okrog 43.000 jih je izpolnilo vprašalnik leta 1990, na začetku študije. S pomočjo tega vprašalnika so prišli do informacij o njihovih kopalnih navadah, pa tudi o njihovi telesni aktivnosti, prehranskih navadah, uživanju alkohola, indeksu telesne teže, spalnih navadah in o zdravstvenem stanju. V prvotni študiji so jih raziskovalci spremljali do njihove smrti oziroma do zaključka študije, kar se je zgodilo decembra 2009. Tako so lahko zdaj raziskovalci uporabili celovite podatke o 30.076 posameznikih, ki so jih vključili v končno analizo.
Med letoma 1990 in 2009 so našteli 2097 primerov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni, od tega jih je 275 umrlo zaradi srčnega infarkta, 53 je bilo nenadnih srčnih zastojev in 1769 primerov kapi. Analiza je pokazala, da so imeli ljudje, ki so se vsak dan kopali v vroči vodi, za 28 odstotkov manjše možnosti za pojav srčno-žilnih bolezni in za 26 odstotkov manjše možnosti za kap - v primerjavi z ljudmi, ki so se kopali enkrat tedensko ali še redkeje.
Hkrati so raziskovalci opazili, da ni povezave med kopalnimi navadami posameznika in povečanim tveganjem za nenadni srčni zastoj ali kap, poznano kot subarachnoid hemorrhage. V nadaljevanju raziskovanja so ugotovili še, da imajo ljudje, ki se radi namakajo v topli vodi, za 26 odstotkov manjše tveganje za srčno-žilne bolezni, tisti, ki so radi v vroči kopeli, pa za kar 35 odstotkov manjše kot ljudje, ki tega ne počnejo. Študija pa ni odkrila pomembnejše povezave med temperaturo vode v kadi in splošnim tveganjem za pojav kapi.
