Pri ljudeh s hudo obliko apneje obstaja po poročanju raziskovalcev v primerjavi s tistimi, ki te bolezni nimajo, za več kot enkrat večja možnost, da bodo v 30 dneh po operativnem posegu umrli zaradi srčno-žilnih zapletov ali doživeli srčno-žilne dogodke, kot sta srčni napad in kap. Predhodne raziskave so nakazale, da lahko tovrstne motnje med spanjem povečajo tveganje za celo vrsto srčno-žilnih bolezni, kot so denimo zamašene ali otrdele arterije, visok krvni tlak, motnje srčnega ritma in kap, kakor tudi za presnovne težave, vključno s previsokimi ravnmi holesterola, debelostjo in sladkorno boleznijo, ki vse prispevajo k razvoju srčno-žilnih bolezni.
V okviru najnovejše študije so raziskovalci preučili podatke o spanju 1218 pacientov, preden so bili ti operirani zaradi stanj, ki niso bila povezana z boleznimi srca. Pred začetkom študije nobeden od pacientov ni vedel, ali ima apnejo med spanjem, za katero so značilne ponavljajoče se prekinitve dihanja v spanju. Med preučevanjem podatkov o spanju so jo nato raziskovalci diagnosticirali pri dveh tretjinah udeležencev študije. "Pri pacientih s hudo obliko obstruktivne apneje med spanjem prihaja do ponavljajočih se delnih ali popolnih zapor zgornjih dihalnih poti," pojasnjuje glavni avtor študije dr. Matthew Chan s Kitajske univerze v Hongkongu. "Še posebej ogroženi so pacienti, ki prestanejo operacijo, saj sam operativni poseg in anestetiki obstrukcijo dihalnih poti še povečajo."
Izkazalo se je, da vrsta anestezije ne vpliva na povečano tveganje za srčno-žilne zaplete po posegu. Enako velja za uporabo opioidov in kisikove terapije po operacijah. Malo več kot eden od desetih udeležencev študije je imel hudo obliko apneje. Ti pacienti so prenehali dihati in nato znova začeli dihati več kot 30-krat na noč. Približno 19 odstotkov udeležencev študije je imelo zmerno obliko apneje, saj je bilo pri njih dihanje prekinjeno vsaj 15-krat na noč, medtem ko jih je imelo 37 odstotkov blago apnejo, kar pomeni, da pri njih niso zaznali več kot pet prekinitev dihanja na noč.
Študija je hkrati pokazala, da tako huda oblika apneje kot tudi njena zmerna in blaga oblika povečujejo tveganje za srčno-žilne dogodke po operacijah. Toda razen v primeru hude apneje je bilo povečano tveganje premajhno, da bi lahko zavrnili možnost, da gre za naključje. Pacienti z blago in zmerno apnejo so imeli skoraj vsi odvečno telesno težo, medtem ko so bili tisti s hudo apnejo običajno zelo debeli. Študija ni bila kontrolirani eksperiment, zasnovan zato, da bi z njim dokazali, ali utegne nediagnosticirana ali nezdravljena apneja po operativnih posegih povzročiti težave s srcem - in na kakšen način. Ena od omejitev študije je bila denimo možnost, da na tveganje za srčno-žilne zaplete vplivajo razlike v postoperativni negi. "Tudi če je to res, rezultati študije nakazujejo, da je mogoče z identificiranjem pacientov z nediagnosticirano apnejo pred operativnimi posegi pri njih zmanjšati tveganje za pooperativne srčno-žilne zaplete," meni dr. Dennis Auckley z Univerze Case Western Reserve in medicinskega centra MetroHealth v Clevelandu v ameriški zvezni državi Ohio. Razlog je v tem, da so ponavljajoče se epizode nizkih ravni kisika v krvi, ki so posledica apneje med spanjem, povezane s povišanim krvnim tlakom in srčnim utripom, medtem ko hkrati pomenijo hud stres za ves srčno-žilni sistem," še dodaja dr. Auckley.
Če se to dogaja vsakič, ko gre človek spat, torej noč za nočjo, se pri njem povečuje tveganje za dolgoročne srčno-žilne zaplete, denimo srčne napade, motnje srčnega ritma in kap. Mogoče je, da povečan stres po operativnem posegu - zaradi katerega se lahko obstruktivna apneja med spanjem še poslabša ter raven kisika v krvi zaradi nje še bolj zniža - poveča možnost teh negativnih izidov pri ogroženih ljudeh.
