Kaj je kronična ledvična bolezen?
Kronična ledvična bolezen pomeni napredujoče in nepovratno slabšanje ledvičnega delovanja, ki ga lahko povzročajo različne ledvične bolezni. Na svetu naj bi imelo ledvično bolezen več kot 850 milijonov ljudi oziroma vsak deseti odrasli, kar je velik zdravstveni in ekonomski problem.
Kronična ledvična bolezen je pogosto prikrita in ne povzroča težav, zato jo nemalokrat spregledamo in odkrijemo šele v napredovali fazi, ko so že pridruženi zapleti bolezni.
Ker potek kronične ledvične bolezni lahko upočasnimo, je pomembno, da jo odkrijemo dovolj zgodaj. Na številne dejavnike lahko vpliva tudi bolnik sam, zato je pomembno, da čim bolje pozna svojo bolezen.
Ali se kronična ledvična bolezen lahko pojavi pri ljudeh s sladkorno boleznijo in kako jo imenujemo?
Diabetična nefropatija ali okvara ledvic pri sladkorni bolezni se vsaj v blažji obliki pojavi tekom življenja pri skoraj polovici (ocenjeno 40 %) ljudi s sladkorno boleznijo. V sklopu diabetične nefropatije pride do postopnega popuščanja ledvic, ki v končni fazi pripelje v končno odpoved ledvic.
Sladkorna bolezen je eden najpogostejših vzrokov za končno odpoved ledvic.
Glavni povzročitelji zapletov na ledvicah so predvsem slabo urejena osnovna bolezen, združena z visokim krvnim tlakom, zvišane maščobe in kajenje, genetska pogojenost ter bolezni ledvic, ki so bile prisotne že pred izbruhom sladkorne bolezni.
Diabetične nefropatije, ko se razvije, ne moremo pozdraviti. Z vsemi razpoložljivimi zdravili lahko le upočasnjujemo propad ledvic.
Problem odpovedovanja ledvic je v tem, da odpovedovanje ledvic zaradi sladkorne bolezni niti malo ne boli, prvi znaki pa so običajno zaznavni komaj takrat, ko je propadlega že več kot polovica ledvičnega tkiva. Zato je pri sladkornih bolnikih nujno spremljanje urina in krvi, saj lahko s posebnimi preiskavami zaznamo bolezensko dogajanje v veliko zgodnejši fazi.
Kateri so znaki kronične ledvične bolezni?
Večina bolnikov z ledvično boleznijo ne opazi nobenih znakov, dokler ni bolezen že zelo napredovala.
Običajno povejo, da so bolj utrujeni, imajo manj energije in slabši tek. Včasih tožijo o nespečnosti in srbenju kože. Po navadi začnejo zjutraj otekati okoli oči in proti večeru v goleni. Ponoči velikokrat hodijo na vodo.
Katere preiskave so potrebne za ugotovitev kronične ledvične bolezni?
Navadno se bolezen ledvic pri ljudeh s sladkorno boleznijo pokaže na urinu, zato vedno ob pregledih pri diabetologu ljudje s sladkorno boleznijo oddajo poleg krvi tudi urin. Začetna okvara ledvic zaradi sladkorne bolezni se kaže s prisotnostjo albuminov, kasneje pa proteinov v urinu, kar je pomemben napovedni dejavnik za napredovanje diabetične ledvične bolezni.
Ledvično delovanje opredelimo orientacijsko s koncentracijo kreatinina v serumu. Kreatinin je snov, ki se izloča iz mišic, ob slabšem ledvičnem delovanju pa se njegova koncentracija zaradi slabšega izločanja skozi ledvice v krvi povečuje. Natančneje opredelimo delovanje ledvic z glomerulno filtracijo, ki nam pove, koliko krvi očistijo ledvice (oziroma ledvična telesca – glomeruli) v danem času. Glomerulno filtracijo ocenimo s posebnimi enačbami ali jo izračunamo iz 24-urnega zbiranja seča. Normalna glomerulna filtracija je več kot 90 mililitrov v minuti.
Za postavitev diagnoze kronična ledvična bolezen je torej treba pregledati seč, oceniti delovanje ledvic in opraviti ultrazvočni pregled ledvic.
Kako se lahko upočasni napredovanje oziroma poslabšanje kronične ledvične bolezni pri osebi s sladkorno boleznijo?
Zgodnja diagnoza diabetične nefropatije je pomembna, ker se lahko v tem času napredovanje bolezni prepreči z ustrezno terapijo.
Intenzivno zdravljenje sladkorne bolezni skupaj z znižanjem glikemije (ciljni HbA1c naj bo med 6,5 in 7,0 %) drastično zmanjša mikrovaskularne zaplete in s tem prepreči znake ali napredovanje diabetične nefropatije. SGLT2 zaviralci so zdravila, ki preko glikozurije znižujejo glukozo v krvi in hkrati zaščitijo srce in ledvice in se tako uveljavljajo kot temeljna zdravila pri zdravljenju kronične ledvične bolezni.
Drugi pomemben terapevtski cilj pri preprečevanju nefropatije je optimizacija krvnega tlaka. Za ljudi s sladkorno boleznijo je pomembno, da imajo urejen krvni tlak. Nekatera zdravila (ACE-inhibitorji, zaviralci receptorjev AT1) zagotavljajo znižanje krvnega tlaka in imajo hkrati zaščitni učinek na ledvice.
Uravnavanje drugih dejavnikov tveganja, kot so visoke maščobe v krvi (njihovo znižanje) in kajenje (opustitev), tudi zmanjšuje tveganje za razvoj in napredovanje kronične ledvične bolezni.
Pri vseh bolnikih, ki pa že imajo kronično ledvično bolezen, se svetujejo redni pregledi pri zdravniku vključno z laboratorijem (pregled urina in krvi), redno jemanje predpisanih zdravil, skrb za zdrav način življenja (zdrava prehrana, gibanje …) in nadzor nad drugimi dejavniki tveganja (arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, hiperlipidemija, debelost, kajenje …).
Kakšno je vaše zaključno sporočilo?
Preprečevanje in zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni ter optimalno zdravljenje povečujejo kakovost življenja in pričakovano življenjsko dobo ljudi s sladkorno boleznijo.
