Novinarska ekipa Totega lista, smo profesionalno odgovorili. "Kaj bi radi? Rabite maske?" nas je tih glas nemudoma prekinil. "Preverjamo informacijo, ali se bo stranka SMC preimenovala," smo samozavestno nadaljevali. Spet je nastopila nekajminutna tišina. Člani naše ekipe so si izmenjali nekaj pogledov, fotoreporter je skomignil z rameni. "Ste še tu?" se je znova zaslišalo z druge strani. Še, smo malce nejevoljno vztrajali. "Vi pa res ne odnehate. No, počakajte, samo da si oblečem haljo. Že dolgo me ni nihče obiskal," se je spet zaslišalo izza težkih vrat.
Čez nekaj minut, ko se je na stopnišču staromeščanske hiše znova zaslišalo drsanje copat, so se vrata vendarle odprla. "Nimam veliko časa, tovornjak je v Postojni, tanka," je dejal Zdravko Počivalšek in pokazal proti sejni sobi. Bila je polna zaščitne opreme. "Kmalu je bo še več," je dejal z nekoliko odločnejšim glasom in nadaljeval: "Rabite maske? Nekaj vam jih lahko odstopim. Samo ne Janezu povedati, njegove oči so povsod!" Pojasnili smo mu, da nas zanima preimenovanje stranke. "A, je že prišlo tudi do vas? Ne, SMC ostaja Stranka modernega centra, ne bo Stranka mask in copatkov. In ne, na vladi me ne kličejo copatek. No, na vladi res že dolgo nisem bil, morda so si vmes izmislili kaj drugega. Boste kavo, veliko časa imam in lahko malo poklepetamo. Manjka mi družba. Veste, nihče me več ne kliče," je žalostno dejal minister za gospodarstvo in nekoliko nejevoljno nadaljeval: "In zakaj se spravljate samo name? Tudi Matej Tonin ima nadšefa, Aleša Hojsa, ki namesto njega že odloča o vseh obrambnih zadevah. Vi pa meni nenehno mojega oberšefa Mateja Lahovnika naprej mečete!" Fotoreporterju Toteta lista v tem trenutku ni bilo več nič jasno.
Počivalšku smo poskušali pojasniti, da je v SMC oziroma tistem, kar je od nje ostalo, precej nezadovoljstva, ker je odstranjen iz vseh ključnih odločevalskih tem, predvsem gospodarskih. In ker se ukvarja le še z nabavo mask. Premaknil se je do zložljive postelje in se usedel: "Zakaj me pred popoldanskim spancem morite s tako težkimi temami?" Opravičili smo se, ker smo domnevali, da ima ta dan še veliko dela, tako kot kolegica Aleksandra Pivec, ki že deset dni ni zatisnila očesa, saj dela 24 ur na dan. "Ne, ne, samo še s tem tovornjakom, ki pride iz Postojne, se moram fotografirati, potem pa do naslednjega transporta nimam več dela, predvidoma v torek popoldne bo tu," je odvrnil minister. Nato si je natočil konjak: "Glejte, ta strokovna skupina, ki pripravlja gospodarske ukrepe, ti mi samo pomagajo, razumete? Še vedno jaz odločam o vsem. O vseh gospodarskih ukrepih! Če jaz rečem ne, potem Lahovnik in Žiga Turk in Ivan Simič in Dušan Mramor ne morejo niti pisniti. Jaz sem nad njimi!" Sesedel se je na zložljivo posteljo in nadaljeval: "Pa tudi podpredsednik vlade sem. To je pomembna funkcija v času krize. Prosim, odidite zdaj. Utrujen sem." V hipu je Počivalšek tako sunkovito vstal, da je fotoreporterju iz rok padel fotoaparat: "Ostanite še malo. Prosim. Že več dni nisem z nikomer govoril. Janez ne kliče. Lahovnik ne kliče. Samo uvozniki mask, špediterji in šoferji. Nihče več ne podpira niti mojih tvitov. Se spomnite, kako je bilo, preden smo se odločili za sodelovanje z Janšo? Boste kavico, koj jo skuham?" Zahvalili smo se, ker je vse skupaj postajalo mučno, pa še Zdravko se nam je zasmilil. Ko je zaprl vrata, se je slišalo le še drsanje copat in njegove mrmranje: "Sranje. Niti turističnega holdinga jim nisem mogel omeniti, ker vse stoji ..."
