Bojan Tomažič
Okraševanje božičnega drevesa se je kot običaj preneslo k nam iz Nemčije v drugi polovici 19. stoletja. Ker so ga pri nas imeli za protestantsko navado, so ga katoliki nekaj časa zavračali. Najprej so začeli božična drevesa okraševati v mestih, v 20. stoletju tudi na podeželju. Škof Anton Martin Slomšek je božje drevesce leta 1861 omenil Drobtinicah: "Na osvetljeni smreki so visela zlata jabolka, orehi, rožiči in mnogo drugih dobrih stvari. Pod drevesom pa so ležale kape, robeci, podperti in tudi čevlji in oblačila."
Med mitom in resničnostjo
Okrašeno drevesce povrne tistim, ki ga okrasijo, več notranje svetlobe.
Božično drevesce je drevo spoznanja in drevo življenja.
Jelka zaščiti pred slabim.
Najlepše okrašeno božično drevo je tisto, ki so ga složno okrasili vsi družinski člani.
Plastična drevesa bolj onesnažujejo, kot darujejo.
Prvo uradno božično drevo naj bi bil dal v Sankt Peterburgu postaviti ruski car Peter I.
Drevesce z betlehemsko zvezdo
Okrašeno božično drevo je v krščanski tradiciji simbol Jezusovega rojstva, postalo je tudi del praznovanja božiča kot družinskega praznika. Kar pomnim, smo pod drevesce postavljali jaslice in na njegov vrh dali betlehemsko zvezdo repatico, kot se je na nebu pokazala, ko se je rodil Jezus. Potem so večjo vlogo dobili različni okrogli okraski, ki se hitro razbijejo, in darila pod drevescem. Pomaranče, jabolčni krhlji in podobne dobrote so se razgubile v poplavi vsako leto novih igrač, za katere v reklamah rečejo, da brez njih otroci ne morejo.
Zimzeleno drevesce, ki so ga posekali (zdaj prodajalci zagotavljajo, da tista, ki jih prodajajo, niso iz gozdov, ampak so bila posajena prav za sekanje v decembru), simbolizira življenje, ogenj življenja, ki ne ugasne. Jelka in smreka sta tudi pozimi zeleni in sta dokaz, da je življenje večno. Gre za upanje in ob spominjanju na Jezusovo rojstvo je v krščanskem svetu prav o tem največ govora.
Od Ria do Maribora
V Veliki Britaniji so leta 1946 v Londonu na Trafalgar Squaru posadili veliko božično drevo, poslala ga je Norveška v znak hvaležnosti Britancem za osvoboditev držav pod nemško okupacijo med drugo svetovno vojno. V Rimu imajo božično drevo postavljeno v Vatikanu. Po običaju vsako leto ena od evropskih držav daruje drevo. V New Yorku od leta 1931 tradicionalno okrasijo božično drevo pred Rockefellerjevim centrom. Na njem je 30 tisoč lučk, na vrhu pa velika kristalna zvezda. V Riu de Janeiru postavijo vsako leto plavajočo jelko, na devetnajst splavov postavijo 85 metrov visoko jekleno konstrukcijo, ki jo krasi 3,1 milijona ali 120 kilometrov lučk.
Ko bomo imeli v Mariboru višjo ekološko zavest, bomo na Trgu svobode posadili jelko, da ne bo za vsako praznovanje na Pohorju padlo lepo drevo.
Čaščena in sveta drevesa
Hrast, bor, smreka, javor, vrba, evkaliptus, cipresa in druga drevesa so bila čaščena in sveta, listavci so bili za pomlad, vedno zeleni iglavci za zimo. Prva božična drevesa so se pojavila v nemško govorečih deželah v začetku 16. stoletja ob Baltiku. Prvo uradno božično drevo je menda dal v Sankt Peterburgu postaviti ruski car Peter I. leta 1699, okrašeno je bilo s cvetjem, trakovi, oreščki, jabolki, mandarinami in slaščicami pa tudi z različnimi barvnimi papirnatimi okraski ter z veliko voščenimi svečami pritrjenimi na veje. Po letu 1840 so v ruski prestolnici in tudi drugod po Rusiji božična drevesa postala zelo priljubljena. Ljudje so kmalu začeli tekmovati, kdo ima višje, gostejše, bolj bogato okrašeno. Najbogatejši so jih krasili s pravimi zakladi in drago svilo. Kmalu so javna božična drevesa tudi drugod na severu in zahodu Evrope postavljali v stavbah, kjer so potekala plemiška srečanja, v klubih, gledališčih pa tudi na železniških postajah. Sveče na božičnih drevesih, ki so simbolizirale iskrico pomirjajoče svetlobe, ki sije okoli božiča, so pogosto povzročile požar. V Rusiji so se po komunistični revoluciji namesto božičnih drevesc pojavila novoletna. Na vrhu novoletnih jelk je bila rdeča peterokraka zvezda, božični okraski so bili majhne kopije predmetov, živali, punčk iz bombaža, volne, stekla. Pri nas so jih kmalu po drugi svetovni vojni začeli vsiljevati. To je še spodbudilo ljudi k praznovanju božiča ob okrašenem drevescu.
