Samskost ni bolezen, ki bi jo morali zdraviti

Že osem let prirejate dogodke za samske. A vas v tem času ni zamikala kakšna druga, bolj zanesljiva služba? Menda ste študirali za podjetnico.
Res je, podiplomsko sem doštudirala podjetništvo, in to predvsem, ker sem vedno želela ustvariti nekaj svojega. Organizacija dogodkov je bila že od nekdaj moja mala strast, zato se mi je zdela ideja o Dogodkih za samske mamljiva. Zlasti ker ljudem s tem ustvarjam nove priložnosti za nove zgodbe, ki resnično lahko spremenijo življenja. Na začetku nisem natančno vedela, kaj me čaka, samo sledila sem notranjemu glasu, da to moram ustvarjati, in danes sem hvaležna sebi, da sem pustila redno službo in se popolnoma predala Dogodkom za samske.

Že petnajsti novorojenček na poti

Se spomnite prvega vašega dogodka? Ste pričakovali, da bo iz predvidnih začetkov, ko ste zgolj tipali slovenska hrepenenja, nastal "ljubezenski biznis"? Pod koliko dogodkov ste se podpisali?
Seveda. Spomnim se datuma! Bilo je 14. marca 2010, ko sem organizirala kulinarično delavnico v restavraciji Angel. Bilo je zelo zabavno. Kulinarične delavnice so bile čudovit začetek nove zgodbe o Dogodkih za samske. Vedela sem, kaj želim, čeprav nisem tega nikoli napisala v poslovni načrt. Sledila sem občutkom, bila sem ultra vztrajna, pridna in zagnana. Z ljudmi sem rada delala in znala sem prisluhniti temu, kaj samski potrebujejo. In ko so tako minevala leta, sem osebnostno in poslovno rasla tudi sama, za kar sem hvaležna iz srca. Vedno bolj sem se zavedala, kakšna je samskost v naši Sloveniji in predvsem kako jo občutijo ljudje. Iz tega izhajam. Želim delati tako, da se ljudje počutijo dobro, spoštovano, da jih nekdo na lep, prijeten in kakovosten način popelje v svet novih poznanstev. Za mano je približno tisoč dogodkov.

Za začetek poteptajte predsodke

Zakaj se obotavljamo, da bi spoznali sočloveka, partnerja? Je to strah, lenoba ali kaj tretjega?
Mislim, da v prvi vrsti predsodki in prepričanja omejujejo ljudi. Nekaterim se zdi, da je priti na dogodke za samske nekaj najbolj čudnega. Ampak zakaj? Zakaj ljudje tako razmišljamo, če pa nam to lahko resnično polepša življenje? Ali ni nekaj najlepšega, ko smo pripravljeni za lastno srečo narediti nekaj tudi sami, se brcniti v rit, stopiti iz cone udobja (ki velikokrat sploh ni cona udobja), poteptati predsodke in sami sebi omogočiti nove življenjske zgodbe? Kaj ni to poanta vsega? Brez pomena se je predajati takim mislim. Nekaj je vendarle treba narediti za svojo srečo! Za začetek poteptati predsodke, ki nam odvzemajo pogum in nas oddaljujejo od srčnih želja.
Kaj pa znanstva prek družabnih omrežij? Nas preveč omrežijo ali premalo? So lahko tako pristna kot odkrit osebni stik, romantičen pogled iz oči v oči, topel stisk roke ali nežen poljub?
Nikakor. Spoznavanje v živo je neprecenljivo. Omogoča toliko več raznolikih prednosti od spoznavanja po spletu. Le kako lahko koga začutiš po spletu? Kako veš, da se za profilom skriva oseba, kot jo vidiš na sliki? Ne trdim, da je spoznavanje po spletu slabo, nikakor. Ko si samski, je najboljše, da preizkusiš vse. A osebno (in po izkušnjah samskih udeležencev) prisegam na spoznavanje v živo, saj se začutijo energija človeka, stisk roke in iskrice v očeh, opazna je telesna mimika, zasliši se glas ... Ko se spoznavamo v živo, so karte položene na mizo. Ve se, da smo tam vsi samski, in to taki, ki smo se pripravljeni spoznavati. Le kje v enem večeru lahko navežeš stik s kar dvajsetimi ljudmi nasprotnega spola in z vsakim deliš sedemminutni pogovor? Niti na spletu ne. Ali veste, koliko časa potrebuješ na spletu, da spoznaš dvajset ljudi v živo? Najprej jih moraš nagovoriti. Če se po naključju vsi strinjajo o zmenku, se moraš srečati z vsakim posebej, kar dvajsetkrat, in pri tem potrošiš veliko denarja, predvsem pa časa. Pri naših dogodkih pa gre predvsem za optimizacijo časa udeležencev. V enem večeru lahko spoznajo dvajset oseb nasprotnega spola v svoji starostni skupini, in to v živo. To je čudovita priložnost za samske. Pa še zelo zabavno je.
Na splošno se skrivamo za izgovorom, da nam zmanjkuje časa - tudi za ljubezen, Kako naj se preobrazimo, da si bomo znali najti čas tudi za kaj drugega kot za službo in dve uri tenisa na teden s prijatelji?
Ja, tudi za ljubezen nam žal zmanjkuje časa. Vsi si jo tako želimo, a za to ne naredimo nič. Sanjati pač ni dovolj. Veste, kaj je najbolj pomembno? Da se ustavimo in si prisluhnemo, kaj si zares želimo. Da smo toliko časa v tišini, stran od ponorelega sveta, in sami sebi priznamo, kaj si želi naše srce. Smo res srečni v obstoječih partnerstvih? Se bojimo soočiti sami s seboj in s predsodki družbe? Nas vodi strah ali si upamo pogledati z očmi ljubezni? Ali resnično upamo stopati po poti, kjer bomo izpolnjeni? Ali si resnično upamo priznati, da smo ali nismo srečni v življenju, v odnosih, v službi? Ali si privoščimo najboljše zase? Šele ko pridemo do teh odgovorov, lahko začnemo ustvarjati to, kar si želimo. Vse to je proces, včasih kar boleč proces, ki traja. Ampak ko se enkrat dokoplješ do teh odgovorov, ko se brezpogojno začneš imeti rad, želiš imeti v svojem življenju le stvari, ki so dobre zate, in samo še take ljudi. Iz tega se začne vse sestavljati. Nikoli ne smemo nehati upati ali, še lepše - (za)upati. Zaupati v življenje in nas v njem. Tako se lahko preobrazimo in si zavestno začnemo ustvarjati svoje življenje in s tem tudi partnerstvo.

Hitri zmenki najbolj priljubljeni

Kakšne oblike zmenkov (dogodkov) za samske pripravljate? Eni raje plešejo, drugi hodijo v planine, tretji bi klepetali ob kavi.
Najbolj priljubljeni so Hitri zmenki za različne starostne skupine, kjer ženske sedijo vsaka za svojo mizo, moški pa se vsakih sedem minut presedejo k drugi. Takoj za tem so Zmenki z ujemanjem, kjer glede na izpolnjen vprašalnik prijavljenih profiliramo ujemanja med moškimi in ženskami. Samski zelo radi plešejo, zato prav vsak torek plešemo, trenutno salso. Pred vsako plesno vajo imamo zelo zanimiv in zabaven družabno-spoznavni del. Organiziramo tudi delavnice s priznanimi predavatelji in terapevti, športne aktivnosti, romantične večerje ... Zelo priljubljena so potovanja, ki jih organiziramo le za samske. Naše najljubše je trinajstdnevno potovanje na eksotični Bali, kjer bivamo pri Slovencu Andreju Zorku v njegovih vilah s petimi zvezdicami z bazeni. Program potovanja je zelo pester in tako otok doživimo v vsej njegovi lepoti. Pri nas se vedno veliko dogaja.
Mimo silvestrovanja in valentinovega gotovo ne morete?
Res je. Silvestrovanja so naši največji dogodki, udeleži se jih več kot sto samskih. Čudovita so, saj je program skrbno načrtovan, veliko se pleše, veliko spoznava, smeji, obdaruje in zabava ... seveda do jutra. Na valentinovo je biti samski malce zoprno, zato se na naših dogodkih obdarujemo z vrtnicami. Moški poklonijo vrtnico ženskam in to se dogaja kar cel mesec - februar je mesec obdarovanja z rožicami. Kaj ni to lepo?!
Slišimo, da občasno vašo dobro voljo prinesete tudi v Maribor, Celje, Koper ...
Ampak tega je vse manj, saj se ljudje iz drugih mest skoraj rajši pripeljejo v Ljubljano. Morda zato, ker vedo, da tu ne bodo srečali koga iz domačega mesta.

Bovling, pica, druženje

Tudi Bowling mix prirejate. Za kaj gre?
To je čudovit sproščen večer ob bovlingu in spoznavnih igrah. Čisto enostavno, preprosto druženje z ljudmi, ki jih še ne poznamo. Razdelimo se v skupine po šest (tri ženske, trije moški podobne starosti), naročimo si pivo, pico in tekmujemo med seboj. Po igri je čas še za boljše spoznavanje ob vnaprej pripravljenih vprašanjih.
So včasih pričakovanja o partnerju/partnerici previsoka, nerealna? Je dosti samskih žensk, ki čakajo princa na belem konju? In princev, ki iščejo pravljične kraljice?
Mislim, da vsi vemo, da popolnega partnerja ni. Lahko pa poiščemo sebi čim bolj primernega - takega, ob katerem bomo lahko najboljša verzija sebe. Ko enkrat vemo, kaj si želimo, in verjamemo v to, da to lahko resnično imamo, se težko zadovoljimo z manj. Ženske so bolj izbirčne kot moški oziroma bolj natančno vedo, kaj bi rade. Moški pa so morda malo premalo gotovi vase. Škoda je, ker ženske iščejo ego tipe, ki jih vsakič znova razočarajo. Vsi skupaj se morajo zbuditi iz tega. Bistvo je v tem, da si moramo privoščiti najboljše zase. In ko s tem zavibriramo, v naše življenje zagotovo pride oseba, ki bo dobra za nas.
Kaj najbolj iščemo pri drugem, ko bi se zaljubili? Svojo kopijo ali to, česar sami nimamo?
Po navadi podobno privlači podobno ... Ko se zaljubljamo, se zaljubljamo v podobnosti, v stvari, v katerih smo si podobni. Občutek imamo, kot da se poznamo že od nekdaj, kot da smo drug drugemu pisani na kožo. Zlivamo se in mislimo, da je to to. Čudoviti občutki ... A ko mine nekaj časa, po navadi vidimo, da je bila to iluzija. Na začetku iščemo sebe v drugem, in ko padejo maske, šele zagledamo, kakšen človek je nasproti nas. Brez zaljubljenosti gremo težko v odnos, je pa pomembno, da ohranimo kanček zdrave pameti v obdobju zaljubljenosti. Ni vse le zaljubljenost in to, da se imaš rad, ko si z nekom v odnosu. Pomembno vlogo ima predvsem občutek drug za drugega, naš lasten občutek, kako se počutimo ob nekom, vzajemno spoštovanje, sprejemanje, slišanost, način komunikacije.
Če hočeš poročiti ljudi, spravi skupaj enakega z enakim, pravi nemški pregovor. Drži?
Bi kar držalo. Čeprav prevelika podobnost tudi ni dobra, da ne postane vse preveč monotono. Dobro je, če drug drugega malo po malo brcamo v rit, da ne zapademo v rutino. Pravijo tudi, da gredo pari, kjer je en introvertiran in drugi ekstrovertiran, lepo skupaj. Težko je reči. Pomembno je, kako se človek počuti v odnosu. Če se oba počutita dobro, sprejeto, videno, slišano, upoštevano, je to to.
Verjetno obstajajo tudi taki, ki se namensko odločijo, da bodo sami. Morda samo kratkoročno. In s tem, da si sam, najbrž ni nič narobe.
Tudi taki so, seveda. Enim res bolj ustreza, da so samski. Morda imajo slabe izkušnje, morda so se že navadili na tak stil življenja in jim to povsem ustreza. Vsak ima svojo pot, ni nujno, da vsi stopamo po istih poteh. Nekaterih to ne osrečuje. A v veliki večini je samskost le obdobje med starim in novim partnerjem. Enkrat traja manj časa, enkrat dlje. Zagotovo pa je lahko samskost obdobje naše največje rasti, osebnih izzivov, novih dogodivščin.

Sedem minut je ravno dovolj

Koliko časa naj si ljudje vzamejo, če pridejo na vaš Hitri zmenek?
En pogovor traja sedem minut. To je preizkušena in utemeljena številka, ki večini najbolj ustreza. To je ravno prav, da začutiš človeka, izveš kaj o njem in tudi poveš kaj o sebi. Če je na dogodku dvajset žensk in dvajset moških, traja približno tri ure, vmes pa imamo dva odmora za prigrizke in skupno druženje.
Kakšna je starostna struktura vaših strank? Ali obstaja glede starosti kakšna omejitev, kdo se lahko pridruži dogodkom?
Pri Hitrih zmenkih so starosti omejene takole: 25-35, 35-45, 45-55 in 55-65 let. Pri Zmenkih z ujemanjem se samski srečajo s posamezniki take starosti, kot so sami označili v vprašalniku (torej od do). Pri drugih dogodkih pa so starosti različne. Vedno poskrbimo, da podobno stari sedijo in se družijo skupaj.
Marsikomu ste pomagali najti ljubezen svojega življenja. Se vas potem ti še spomnijo, ohranjajo stike z vami?
Ja, kakšni so prav čudoviti. Ko se srečamo, se objamemo in smo zelo veseli drug drugega. Veliko parov mi piše mejle in esemese, da so se spoznali na določenem dogodku, in se mi zahvali za to, kar počnem. Vsa leta prejemam razglednice od parov, ki so skupaj že več let. In povabijo me na kavo, da mi pokažejo svoje otročičke. Čudovito je, ker mene to zelo osreči, in tako vem, da delam to, kar si res želim.
Verjamete v večno ljubezen in trajno partnersko zvezo? Dokler naju smrt ne loči ...
Verjamem. Iskreno verjamem. Čeprav se zavedam, da je to v tem času kar težko. Partnerski odnos je živa stvar; oba morata vedno delati dobro drug za drugega in za oba skupaj. Če odnos neguješ, kot bi negoval svojega otročička, je to čista zmaga. A morata biti oba taka. Ne more eden stalno vleči naprej, drugi pa zavirati. Dva zavedna posameznika morata biti skupaj, pa gredo stvari veliko lažje naprej. Ljubezen ne bi smela biti težka. Če je pretežko, nima smisla, da človek vztraja v bolečih odnosih.
Ponujate tudi psihoterapijo za samske s strokovno usposobljenimi terapevti in psihologi. Ali nekateri samski potrebujejo pomoč psihologa?
Vsak človek kdaj potrebuje pogovor s strokovnjakom, ne glede na to, ali je samski ali ne. Saj samskost ne pomeni, da si ne moremo poiskati človeka zase. Samskost ni bolezen, ki bi jo morali zdraviti. Gre za to, da se s pomočjo strokovnjakov poglobimo vase in svoje vzorce ter s tem lažje pridemo do razumevanja sebe, svojih odzivov, občutkov ... In na podlagi tega se lažje odločamo o svoji prihodnosti.
Izdali ste priročnik Kako samskost sprejeti kot priložnost. Za samske, ki želijo svoje življenje zajemati z veliko žlico, ste zapisali.
Ja, to je naša prva knjižica na šestdesetih straneh, ki samske popelje do razmišljanja, da je samskost lahko tudi čudovito obdobje za osebnostno rast. Samskost lahko živimo polno, doživeto, lahko delamo velike spremembe v svojem življenju, če si le to dopustimo. Samskost je krasno obdobje za nove osebne izzive, za nove ljudi, za povečanje svojega družabnega kroga. Če na samskost pogledamo s tega stališča in opustimo miselnost o samskosti kot osamljenosti, smo zase naredili največ. Naše telo začne na tak način vibrirati na čisto drugih nivojih in prav zaradi tega lahko potem v življenje privabljamo ljudi, ki se bodo lepo nalagali na nas.
Za konec dosti za šalo, manj zares: če boste preveč uspešni v svojem delu, bi lahko v Sloveniji v bližnji prihodnosti zmanjkalo samskih?
Ha ha, mogoče pa res.