Upokojevanje postaja znanost. Podobno kot se je osamosvojilo področje plačevanja davkov. Država opušča načela in nadzor. Igra se po pravilih trga ali džungle, kjer se znajde, kdor se more, v tropu, če ga še ima, največ možnosti pa ima tisti, ki bo močnejši, spretnejši in hitrejši. Delodajalci so razumeli to igro, takoj ko jo je sprejel sistem.
Anton Dobrina je pred leti delal na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sedaj je samostojni pokojninski svetovalec. Pravi, da se spomni, kako je svet ZPIZ revitaliziral komisijo, v katero je bil imenovan. Komisija je ocenjevala, ali so delovna mesta v določenih delovnih okoljih še naprej posebno težka in zdravju škodljiva ter zato upravičena do štetja zavarovalne dobe s povečanjem - poklicnega zavarovanja. Težava je, da bi glede na odgovore ZPIZ komisija morala imeti po originalnih pravilih osem članov. V revitalizirani obliki je imela tri. Avgusta 2012 je komisija ZPIZ odločala na podlagi zahtevka, ki ga je vložilo avtobusno podjetje Izletnik Celje. To je tedaj vodil Darko Šafarič, ki je bil lani novembra oproščen obtožb pomoči pri zlorabi položaja v zadevi Viator&Vektor. Mesto direktorja Izletnika Celje je leta 2014 prevzel novi lastnik Darko Martin Klarič, ki je Izletnik Celje ob združitvah z drugimi avtobusnimi prevozniki preoblikoval v Nomago, kjer Darko Šafarič danes opravlja delo regijskega direktorja prodaje v vzhodni Sloveniji. Komisija je leta 2012 sklenila, da bo med zahteve za upravičenost do pravice do poklicnega zavarovanja avtobusnih voznikov dodala dodatni kriterij. Kriterijema, da morajo obstajati vnaprej določeni stalni vozni redi in da mora delavec na delovnem mestu voznika preživeti 80 odstotkov dejanskega delovnega časa, je dodala še nov kriterij na podlagi zabeležke druge seje strokovne komisije Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila predhodnica ZPIZ. Ta je v zapisniku sestanka leta 1981 navedla, da bi 80 odstotkov dejanskega delovnega časa lahko orientacijsko znašalo 60.000 letno prevoženih kilometrov.
Zabeležka ni predpis
"Zabeležka ni predpis in splošni akt in zato ni in ne more predstavljati pravne podlage za tako pomembno pravno relevantno zadevo, kot je priznanje zavarovalne dobe s povečanjem," je zapisalo v prvostopenjski sodbi lani delovno sodišče, kar je potrdilo tudi višje sodišče. Veljavni seznam več sto delovnih mest za voznike avtobusov ne določa kriterija 60.000 prevoženih kilometrov.
A to članov komisije ZPIZ iz let 2012 in 2013 ni motilo. ZPIZ je na naše vprašanje, v koliko podobnih primerih je omenjena komisija še odločala, odgovoril, da je "od leta 2000 dalje Komisija, ki je pri posameznem zavezancu (delodajalcu) ugotavljala obstoj delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje v povečanem trajanju, obravnavala in izdala zapisnike na podlagi vlog petnajstih delodajalcev, vseh v dejavnosti javnega cestnega potniškega prometa". A v lani objavljenem članku Mojce Zabukovec je zapisano, da so po podatkih ZPIZ od "leta 2010 delodajalcem skupno izdali 78 odločitev v zvezi z upravičenostjo plačila prispevkov, samo leta 2013, ko so presojali zahtevo LPP, so jih izdali 17". Na prošnjo po razjasnitvi posredovanih odgovorov do konca redakcije od ZPIZ nismo prejeli odgovorov.
Tudi nekdanji član komisije ZPIZ Anton Dobrina pravi, da je sam sodeloval večinoma pri delu komisije, ko je ta ocenjevala delovna mesta v livarnah in železarnah. Glede na zapisnike, ki smo jih do sedaj pridobili, pa je bil član komisije tudi v primerih Marproma, Izletnika Celje in LPP. V telefonskem pogovoru je spomnil, da je sistem nekoč temeljil na "elaboratih zdravnikov univerzitetnega kliničnega centra". A te je treba plačati, doda. Sklene, da je poklicno zavarovanje področje, ki ga pristojno ministrstvo ni primerno uredilo že vsaj dvajset let. "Sedaj sistem nima smisla: vključeni so poklici, ki jih ni več ali ne bi smeli biti vključeni, niso pa vključeni tisti, ki bi morali biti," pove pokojninski svetovalec.
Vrednost projekta Premik, ki ga izvaja Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa, v 80 odstotkih financiran od EU, v celoti je 466.748 evrov. Traja od novembra 2017 in se bo zaključil konec maja 2021. Leta 2017 je KAD zgolj iz naslova provizije, ki jo obračuna od vplačanih prispevkov, zabeležil prihodke v vrednosti 6,7 milijona evrov.
Nekoč je bila solidarnost
Pri ZPIZ pravijo, da je že zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992 predvideval sprejetje zakona o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, ki bi uredil postopek določanja, stopnjo povečanja zavarovalne dobe ter način in postopek revizije posebno težkih in zdravju škodljivih delovnih mest. Zakon ni bil nikoli sprejet in v veljavi so ostali predpisi iz 1968 in kasneje. Leta 2001 je začel veljati ZPIZ-1, ki je predvideval, da bo za te naloge ministrstvo za delo ustanovilo komisijo. Nikoli je ni. ZPIZ-2, ki je začel veljati leta 2013, v 201. členu predvideva ustanovitev komisije z istimi nalogami. Komisije ni.
V Kapitalski družbi (KAD) članica uprave Goranka Volf opiše spreminjanje sistema solidarnosti. "V času sistema beneficirane delovne dobe so delodajalci vplačevali prispevke, in ko je zavarovanec izpolnil pogoje, se je poklicno upokojil." Nihče ni sešteval, ali obstaja za delavca dovolj denarja, da uveljavi svoje pravice. "Če je obstajal presežek vplačil, je šel v skupno blagajno in nadomestil morebitni manko vplačil pri nekom drugem – tako je deloval sistem solidarnosti," pojasni stanje do leta 2001. "Sedaj pa smo v sistemu osebnih računov," doda. To pomeni, da ima vsak delavec ali delavka svoj račun, na katerega vplačuje delodajalec. Če vplačuje.
Bi se lahko sedanji sistem učinkoviteje izvajal? Absolutno
"Nekateri avtoprevozniki še naprej plačujejo prispevke za poklicno zavarovanje svojih voznikov. Sedanji sistem omogoča, da lahko tisti, ki ne spoštuje zakonodaje in ne plačuje poklicnega zavarovanja, na koncu trdi, da je bolj konkurenčen. A to ne pomeni, da deluje pravilno." – Kapitalska družba
Ni sistema, ni delovnih mest, ni problemov
Tako stališče glede na odgovore, ki so nam jih poslali, še vedno zastopajo tudi na ministrstvu za delo. Pravijo, da "so v sistem poklicnega zavarovanja vključena delovna mesta, ki glede na hiter napredek na področju proizvodnih procesov, zaščite in varnosti na delovnem mestu itd., vanj ne bi več smela biti vključena". O tem, da bi bilo treba na seznam vključiti nova delovna mesta, ne govorijo. Se pa tega zavedajo v KAD. Goranka Volf pravi, da si "ob delovnih mestih, ki verjetno niso več upravičena, da so na seznamu, lahko mislimo, da je kar nekaj delovnih mest, ki bi jih bilo treba vključiti na novo".
Med letoma 2001 in 2008 se je število zavarovancev, ki so jih delodajalci vključili v poklicno zavarovanje pri KAD, povečalo za 16.000 zavarovancev, v povprečju nekaj več kot 2000 na leto. Med letoma 2009 in 2017 se je število zavarovancev povečalo le še za 6100. V istem obdobju se je za 10.000 povečalo število delavcev, katerih status je v mirovanju oziroma zadržan.
Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka pri sindikatu kovinske in elektroindustrije, opisuje, kako so na podlagi vprašalnikov, ki so jih med člane razposlali lani, ugotovili, da je tudi v njihovi panogi na področju poklicnega zavarovanja sistem nehal učinkovito delovati. "Imamo tri skupine podjetij. Delodajalce, ki imajo delavce vključene v poklicno zavarovanje, kot zahteva zakon, in vplačujejo prispevke. Teh je najmanj," pojasni. "Nato so delodajalci, ki imajo s KAD sklenjeno pogodbo, a namesto da bi letno vplačali povprečno bruto plačo prispevkov, vplačajo le sto ali dvesto evrov ali pa je njihova pogodba v mirovanju. Sledi še tretja skupina: tu gre za manipulatorje, ki prirejajo ocene tveganja in delovna mesta znotraj sistemizacije in v pogodbah o zaposlitvi. Teh je največ." Ti ne spoštujejo zakonske dolžnosti in s KAD nimajo sklenjene pogodbe.
Sindikalistka pove, da državni sistem s svojo neaktivnostjo vzdržuje in omogoča nelojalno konkurenco med podjetji. "To je rak rana, ki povzroča raka našega gospodarstva," pravi Mateja Gerečnik. Strinja se, da so se delovna mesta spremenila in nekatera postala manj tvegana. A nekatera še vedno ostajajo težka in zdravju škodljiva. "Delajmo na tem, da ne bodo več. A dokler so, naj se poskrbi, da delodajalci izpolnjujejo zakonske obveznosti glede poklicnega zavarovanja," pravi in dodaja, da mora biti prva naloga vzpostavitev komisije, ki jo mora v skladu z veljavnim zakonom imenovati ministrstvo za delo. To mora pred imenovanjem komisije sprejeti tudi uredbo o merilih in kriterijih, katere stari osnutek je dostopen na internetu. Na ministrstvu pravijo, da je nepopoln in da čakajo, da bodo merila in kriteriji določeni, ko bo zaključen projekt Premik, ki ga izvaja klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa. Projekt traja od leta 2017 in bo zaključen leta 2021.
Medtem na inšpektoratu za delo opozarjajo, da lahko izdajo odločbo o potrebni vključitvi delavca v poklicno zavarovanje in delodajalca sankcionirajo le, ko so pravne podlage jasno določene. Leta 2017 so izdali ureditveno in prekrškovno odločbo s 600 evri globe. "Delodajalec je zdaj izbrisan iz registra," dodajajo, in da veliko prijav ni, nekateri postopki pa so še v teku. "Delavci se večinoma obračajo na sodišče," priznajo. S področjem se navkljub diskriminaciji delavcev znotraj sektorjev še niso ukvarjali niti na uradu varuha človekovih pravic.
Pravica ni ekonomska kategorija
Profesor prava socialne varnosti in dekan ljubljanske pravne fakultete Grega Strban je prepričan, da ne more biti dvoma o pravnih podlagah, ki jih je potrdilo tudi sodišče. "Delovna mesta, za katera je treba vplačevati poklicno zavarovanje, so določena. Trenutno tudi v seznamu iz leta 1968, a to je veljavna pravna podlaga, iz katere izvira obveznost delodajalca, da sklene pogodbo s KAD za delavce in delavke na teh delovnih mestih," je prepričan, da ni prav, da ima pravice zgolj tisti, ki se odloči, da se bo zanje boril. "Sistem bi moral zagotavljati pravice vsem, ki jih zajema zakonska definicija upravičencev," opozori Strban, da bi moral veljati enak sistem varovalk in zaščit kot za druge socialne prispevke. Opozori na še eno problematičnost: da se pravica do poklicnega zavarovanja pogojuje z zadostnimi sredstvi na računu KAD. "Mar to pomeni, da delavec ne bo mogel uveljaviti zakonsko predvidene pravice, če delodajalec ni plačeval prispevkov?" zastavi retorično vprašanje. Pravice niso in ne morejo biti ekonomska kategorija, ampak so pravna, opozarja. "Pravico imaš, ker izpolnjuješ zakonske pogoje, ali pa je nimaš. Ne more biti pogojena s tem, ali je dovolj sredstev."
V KAD pravijo, da ne morejo priti do uradnih podatkov, s katerimi bi dokazali, da so delodajalci vplačali prenizke prispevke ali da jih ne vplačujejo. Na pomanjkljivosti zakonodaje opozarjajo že leta. Zaradi tega naj ne bi mogli določiti točnega zneska, ki bi ga FURS izterjal. Na FURS pojasnjujejo, da KAD posredujejo vse podatke, ki jih imajo. Težava naj bi bila, da je osnova za prispevek poklicnega zavarovanja bruto plača, a brez nadomestil, ki jih delavec prejme iz drugih socialnih blagajn – v primeru dolgotrajne bolniške, porodniške ali invalidnosti. A tudi veljavni pokojninski načrt KAD in ZPIZ-2 dajeta KAD možnost, da določi obliko obračuna prispevkov, postopek, kako to nadzira, in pozive delodajalcu, da odda pravilne in točne podatke, ter sankcije. A iz KAD pošiljajo delodajalcem le opomine. Vsako leto znova. Lani so jih poslali 57 zavezancem. Prek FURS niso izvršili še nobene izterjave.
Da bi morali vsi državni organi narediti več, je prepričana Saška Kiara Kumer iz sindikata delavcev prometa in zvez. "Bi se lahko sedanji sistem učinkoviteje izvajal? Absolutno! Tožba je daleč najslabša rešitev. A delavci nimajo več drugih možnosti, zastaralni roki tečejo, mineva že več kot pet let, odkar so nekateri delodajalci nehali vplačevati prispevke," opozori tudi ona, da so medtem nekateri že spremenili sistemizacijo in zabrisali obstoj delovnih mest, ki so uvrščena na seznam poklicnega zavarovanja.
Dvotirni sistem pravic
Na mačehovski odnos države, njenih institucij in podjetij opozarjajo tudi v Delavski svetovalnici. Pravijo, da je država pomagala vzpostaviti dvotirni sistem pravic. Vsi delavci in delavke, ki delajo v prekarnih, negotovih oblikah dela, so izpadli iz sistema poklicnega zavarovanja. Do njega so upravičeni luški transportni delavci. V Luki Koper pravijo, da plačujejo prispevke za 127 delavcev. Luški transportni delavci, ki delajo v Luki Koper preko zunanjih podjetij – izvajalcev pristaniških storitev, pa pri KAD nimajo osebnih računov. V Delavski svetovalnici ocenjujejo, da jih je več kot zavarovanih delavcev Luke Koper. Nihče ne ve, koliko bi se jih lahko v zadnjih letih že poklicno upokojilo, a jim je bila zaradi poslovnega modela državnega podjetja ta pravica odvzeta. "Luka Koper je vzpostavila sistem dela izvajalcev pristaniških storitev, njihove cene in pogoje dela. Pozvali smo jih, naj poskrbijo, da ne bosta obstajala dva razreda delavcev, in zagotovijo poplačilo prispevkov vseh delavcev, ki so upravičeni do poklicnega zavarovanja. Odgovorili so nam, da je to nemogoče, saj je to zakonska odgovornost delodajalcev," pojasni Goran Lukić. A Luka Koper zdaj obljublja, da bodo v novem sistemu najemanja delavcev prek agencij in izvajalcev celostnih storitev pristaniških storitev skrbeli tudi za to, da bodo ti zunanji izvajalci spoštovali vse pravice iz dela in vplačevali zahtevana zavarovanja. "Delavcem je bila kršena pravica do poklicnega zavarovanja zadnjih dvajset let in več. Kdo jim bo to povrnil?" izzveni retorično vprašanje. Člani Delavske svetovalnice so tudi sekači v gozdovih. "Gre za izjemno težka, fizično naporna dela. Delavci pogosto pridejo do nas s hudimi poškodbami. Država naroča njihovo delo prek javnih razpisov za sečnjo in splavilo lesa. Prijavljajo se podjetja, ki dobijo posel praviloma na podlagi najnižje cene, večina podjetij pa nima sklenjenih pogodb s KAD, četudi očitno zaposlujejo delavce, ki bi bili upravičeni do poklicnega zavarovanja," opisuje kršitve zakonodaje vsem na očeh Goran Lukić. "Kje je nadzor? Gre za pravico, ki izhaja iz sistema socialnih zavarovanj. Sistem bi moral zagotavljati, da so te pravice sistemsko zagotovljene."
Rudarji, ki so se zaposlili po letu 2001, že sedaj vedo, da sistem, v katerega vplačuje njihov delodajalec, za njih ne bo deloval. "Izračuni so narejeni, da sredstev na osebnih računih ne bo zadosti," je kritičen do naložbenega in ne solidarnostnega delovanja sedanjega sistema Asmir Bećarević iz sindikata delavcev rudarstva in energetike. Opozori na določila, da bi višino prispevne stopnje moral določiti zakon in ne vsakokratni pokojninski načrt KAD. Prepričan je, da je nespoštovanje zakonodaje nekaterih delodajalcev grožnja vsem. Vidi delavce, ki ali niso vključeni v zavarovanje ali nimajo dovolj sredstev na računu, da bi se poklicno upokojili, a zaradi poklicnih poškodb ne morejo več delati - in gredo na zavod za zaposlovanje na čakanje. Sistem delavce sili, da ne uveljavljajo pravic iz poklicnega zavarovanja, saj ne deluje, kot bi moral, opozarja sindikalist. "Slabe prakse se razširijo in posamične tožbe za posamične rešitve ne bodo dovolj."
