Tasmanski tiger je nekoč taval po prostrani Avstraliji, Tasmaniji in Novi Gvineji. Prvič se je pojavil pred približno štirimi milijoni let in je bil do svojega izumrtja eden največjih živečih mesojedih vrečarjev. Blizu izumrtja je bil že pred prihodom prvih Evropejcev na najmanjšo celino, a kljub temu je njegovo izumrtje zakrivila človeška agresija. Ljudje so jih lovili, tasmanski tiger pa je imel tudi veliko naravnih sovražnikov. Sedaj skušajo znanstveniki izumrlega tasmanskega tigra oživiti in mu dati drugo priložnost, pišejo tuji mediji. Tasmanski tiger si je svoje ime prislužil zaradi črt, ki jih ima vzdolž hrbta. V resnici je bil vrečar, vrsta avstralskega sesalca, ki svoje mladiče vzgaja v vreči.
BBC poroča, da se raziskovalci v Avstraliji in ZDA lotevajo večmilijonskega projekta, da bi v svet vrnili tasmanskega tigra, kakršni je bil pred izumrtjem. Pri najnovejšem projektu gre za partnerstvo med znanstveniki z Univerze v Melbournu in podjetjem Colossal s sedežem v Teksasu. Zadnji znan primerek njegove vrste je poginil v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ekipa, ki stoji za projektom, pa pravi, da ga je mogoče ponovno ustvariti s pomočjo izvornih celic in tehnologije za urejanje genov. Napovedujejo, da bi lahko prvega tasmanskega tigra ponovno naselili v divjino že čez deset let. Na optimistične napovedi genetikov mnogi strokovnjaki gledajo precej bolj skeptično in menijo, da je odprava izumrtja živalske vrste zgolj znanstvena fantastika.
Če lahko izumrlo žival danes občudujemo zgolj v muzejih, pa bi se to lahko v prihodnosti spremenilo. Skupina avstralskih in ameriških znanstvenikov namerava vzeti matične celice iz živeče vrste vrečarjev s podobnim DNK in nato uporabiti tehnologijo za urejanje genov, da bi "vrnili" izumrlo vrsto ali njen najboljši približek. "Verjamem, da bi čez deset let lahko imeli svojega prvega živega mladiča tasmanskega tigra, odkar so ga ljudje lovili do njegovega izumrtja pred skoraj stoletjem," je dejal profesor z melbournske univerze Andrew Pask, ki vodi raziskavo.
Populacija tasmanskih tigrov se je zmanjšala, ko so pred deset tisoč leti v Avstralijo prispeli ljudje, in nato spet, ko so se pojavili dingoji – vrsta divjih psov, piše BBC. Sčasoma se je vrečar prosto sprehajal le še po otoku Tasmanija, medtem ko je zadnji tasmanski tiger v ujetništvu poginil v živalskem vrtu v Hobartu leta 1936.
Če bi znanstvenikom uspelo oživiti žival, bi to pomenilo prvi takšen uspeh v zgodovini. A skeptikov ni malo. "Odprava izumrtja je pravljična znanost," je za Sydney Morning Herald povedal izredni profesor Jeremy Austin iz avstralskega centra za starodavni DNK in dodal, da gre pri projektu "bolj za medijsko pozornost znanstvenikov in manj za resno znanost". Zamisel o vrnitvi tasmanskega tigra tudi ni nova, obstaja že več kot 20 let. Leta 1999 je avstralski muzej začel izvajati projekt kloniranja živali in od takrat so v presledkih izvedli različne poskuse, da bi iz vzorcev obnovili uporabni DNK.
Vrnitev mamuta
Volnati mamuti, ki so izumrli pred približno 4000 leti, bi nam lahko pomagali pri zdravljenju nekaterih bolezni in v boju proti klimatskim spremembam, so prepričani nekateri strokovnjaki. Ameriška podjetja, ki se ukvarjajo z genetiko in bioznanostjo, celo napovedujejo vrnitev dinozavrov, ki so z obličja Zemlje izginili pred 65 milijoni let. Govori se o čisto pravem Jurskem parku, kakršnega za zdaj poznamo iz znanstvenofantastičnih filmov. Družba Colossal Biosciences naj bi bila sredi 72 milijonov evrov vrednega genetskega projekta, v okviru katerega želijo v Arktiki ponovno naseliti mamuta, ki bo po njihovem prepričanju pomagal ne le ustaviti sproščanje toplogrednih plinov, ampak bo celo pomagal pri ohranitvi obstoječih ogroženih živalskih vrst.