Ob zgornjem robu Trga republike pod stopnicami so pred dobrim tednom na tleh ležala kolesa. Okoli njih je stala skupina s transparenti, ki so sporočali, da narave ne dajo - predvsem ne politikom, da jo prodajo naprej za kapitalske koristi. Pred njimi se je množica po polovici trga, ki ni bil zagrajen s kovinsko ograjo, vozila s kolesi, hodila ob njih, zvonila in vzklikala.
Pet dni kasneje je bila polna druga polovica Trga republike. Deževalo je. Na spodnjem robu so stali policisti, ki so se po dobri uri odločili razkropiti se v dvojicah na vogale in robove trga, kjer so nato popisovali posameznike in posameznice, ki so počasi med dežjem odhajali s protesta. Ta je bil večji, bolj pisan in glasen, kot je kdorkoli pričakoval glede na temačno vreme in specifičen namen.
V parlamentu so poslanci in poslanke na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor odločali o amandmaju opozicijske stranke SNS na novelo zakona o ohranjanju narave, s čimer bi se sklestil krog nevladnih organizacij, ki lahko v imenu zaščite narave nastopajo v upravnih postopkih izdaje dovoljenj za infrastrukturne in druge projekte. Podporo torkovemu protestu zoper vladno podprte spremembe zakonodaje so izrazili tudi člani in članice skupine Mladi za podnebno pravičnost. Petkovi štrajki za podnebje so se v času globalne pandemije umaknili z ulic. Rok Kranjc, raziskovalec in član skupine, petke že nekaj tednov preživlja tudi v pogovorih s strokovnjaki s celega sveta. Ti potekajo javno in so dostopni na družbenih omrežjih, med drugim pa vključujejo indijsko aktivistko Vandano Shivo, zagovornika koncepta odrasti Vincenta Liegeya in sociologinjo Saskio Sassen. Čas epidemije in karanten je za mnoge postal čas za še več izobraževanj in načrtovanj.
"Želja je zapolniti prazen prostor. Teh vsebin manjka," pravi Rok Kranjc. Zadnje politične poteze vlade Janeza Janše postavi ob bok dogodkom na drugi strani Atlantika. Pravi, da se nadaljuje in krepi ugrabljanje države, ostri se polarnost, maske padajo. "Oblastniki kot da uživajo v tem, da se vse bolj drvi v uničevanje." Tudi zato vidi vse očitnejšo nujnost, da se civilna družba še bolje organizira in nadaljuje ustvarjanje alternativ. Pogreša inovacije pri političnih procesih. Odsotnost razvojnega koncepta opiše kot posledico sistema vladanja, kjer ozki in kratkoročni interesi vladajočih prevladajo nad dolgoročnimi potrebami družbe. "Potrebujemo participatorne procese civilne družbe, organizacij in strokovnjakov, ki bodo delovali od spodaj navzgor, a bodo hkrati omogočeni in pripoznani od zgoraj dol, da ustvarimo nove pravne, finančne in institucionalne okvire za drugačne družbene modele. Zagotoviti moramo eksperimentalne prostore za krepitev skupnostnih ekonomij in razvijanje novih sodelovanj," meni, da je čas za pogum in eksperimentiranje.
Bolje za vse in vsakogar
Vsi sogovorniki in sogovornice, kolektivi in posameznice opozarjajo, da procesi izrinjanja civilne družbe iz politike in stopnjevanja pritiskov na okolje ter naravo niso novi. Segajo v prejšnje vlade in onkraj okoljskega resorja. Andreja Slameršak iz društva za preučevanje rib našteva pretekle ministre, predsednike vlad in poslanska vprašanja, ki so kazala, da bi nekateri pravice nevladnih organizacij najraje ukinili. "A do zdaj so vlade vedele in jasno odgovarjale, da zakonska ureditev odraža zahteve Aarhuške konvencije, evropske in mednarodne standarde." Edino, kar jih je presenetilo v zadnjih tednih, je bila hitrost in neposrednost ravnanj vlade SDS zoper mednarodno pravo in čez svoboščine, ki jih zagotavlja ustava.
Nezaupanje
Iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Robert Šumi, so nam pojasnili, da “postopka, ki bi se nanašal na morebitno nasprotje interesov okoljskega ministra Andreja Vizjaka”, ne vodijo. Politik in gospodarstvenik je namreč na okoljsko ministrstvo prišel po tem, ko je v podjetju HESS sodeloval pri projektu gradnje HE Mokrice, o čemer bo zdaj ministrstvo, ki ga vodi, tudi presojalo. Na KPK pojasnjujejo, da so se uradne osebe “dolžne izogibati nasprotju interesov”, tudi zgolj videzu, da ta obstaja. Zato se morajo “izogibati postopkom, v katerih se odloča o pravicah za njih, za njihove družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi imajo osebne, poslovne ali politične stike”. Na KPK dodajajo, da je institut dolžnega izogibanja nasprotju interesov eden ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi.
V organizaciji Transparency International Slovenija na splošno pravijo, da že več let opozarjajo “na pomanjkljivo ureditev, ki povečuje možnost nastanka pojava vrtljivih vrat, kjer zaradi prehajanja med zasebnim in javnim sektorjem - in obratno - prihaja do tveganj za nasprotje interesov”. Vid Tomić pojasnjuje, da manjkajo “mehanizmi za preventivo ali nadzor nad funkcionarji v luči njihovih preteklih zaposlitev ali aktivnosti po prenehanju funkcij, v tem sivem polju pa lahko prihaja do situacij, ko denimo funkcionar deluje v korist svojega nekdanjega delodajalca ali pa v zameno za kasnejšo zaposlitev svojemu bodočemu delodajalcu omogoča določene koristi. Oboje je enako problematično”. Ocenjujejo, da je zadnja leta to tveganje v Sloveniji povečano, ob tem pa opozarjajo, da to še dodatno poglablja nezaupanje v javne institucije, ki je že tako visoko.
Pravica do protestiranja
V Amnesty International Slovenije so v četrtek pozvali Janeza Janšo, naj vlada “čim prej prebivalstvu Slovenije zagotovi tudi uresničevanje pravice do javnega zbiranja, vključno s protesti, in sicer na način, ki jim bo omogočal svobodo izražanja ob hkratnem zagotavljanju varnostnih ukrepov za zaščito javnega zdravja”. “Gre za uporabo istih meril, kot veljajo za druge, že dovoljene, oblike zbiranja,” je v izjavi za javnost dejala direktorica Nataša Posel. Ob tem so v slovenski pisarni mednarodne organizacije za zaščito človekovih pravic spomnili, da je omejevanje zbiranja “upravičeno le, če ni na voljo nobenega drugega manj omejujočega ukrepa” - da ti obstajajo, pa so v preteklih tednih že prikazali tisoči na ulicah, so opozorili v Amnesty International Slovenije.
Konec koncev gre tu tudi za napad na demokracijo. Poleg tega pa imamo ljudje v teh krajih naravo zares radi
Bilo je nekoč in naučili smo se ...
Inštitut Danes je nov dan je nastal iz kolektiva, ki se je oblikoval v času množičnih protestov v letih 2012 in 2013. Trenutna protestna kolesarjenja po različnih slovenskih mestih vračajo občutek veselja, da ljudje v svojih držah in prepričanjih niso sami. Člani in članice kolektiva Danes je nov dan pravijo, da je bila najpomembnejša zapuščina protestov v letih 2012 in 2013 prav občutenje, "da telesa štejejo, da protesti niso brez zveze, da je aktivno državljanstvo nujna drža, da se ne smemo zapirati v pasivne individualne mehurčke, da moramo biti solidarni, tovariški". Tokrat vidijo na ulicah nestrinjanje z načinom vladanja in z vsebino vladnih politik, ogorčenje nad korupcijo, pa tudi širše zavedanje o posledicah podnebne krize - ter odziv na poteze oblasti, ki nakazujejo, da je vlada "pripravljena stopiti na stran kapitala in razprodati okolje". "Ljudje niso naivni," so zapisali, da so vidne in poznane tako posledice že desetletja trajajočih "obupnih okoljskih politik" kot stopnjujočih se neenakosti in krivic zaradi podnebna krize. "V zadnjih letih se je povečalo zavedanje, da prioritiziranje ekonomske rasti na račun okolja morda ne ogroža boomerjev v vladi, vendar ogroža našo in prihodnje generacije," pravijo. Opozarjajo, da iz protestov leta 2012/13 niso zrasli novi demokratični mehanizmi. "Država je ljudem danes še vedno približno enako daleč, kot je bila leta 2012, ne glede na novo spletno mesto e-uprave. Civilna družba se še vedno zatira, pravica do referenduma je še bolj omejena, parlament in vlada imata več pooblastil za zlorabo ne-čisto-izrednega stanja, vsi vemo za problem financiranja politične stranke iz tujine, pa je to vedenje postalo nekaj vsakdanjega. Ne glede na dobre namene protestnikov in civilnih iniciativ, ki so iz protestov nastale, bi težko rekli, da je Slovenija bolj demokratična, kot je bila leta 2012," so kritični tudi do učinkov lastnih prizadevanj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
