Ob prihodu v radeški prevzgojni dom smo pri vhodu srečali fanta, starega kakšnih 16 let, ki je imel roke vklenjene v lisice. Policijsko spremstvo in rešetke na oknih so del vsakdana, čeprav so tukajšnji prebivalci v večini še otroci, zaporniških prijemov ne manjka. V zavodu trenutno biva 24 mladoletnikov, trije so na begu. Čeprav so varovanci prevzgojnega doma stari od 14 do 23 let, se za vse uporablja poimenovanje mladoletnik. Takšna je terminologija, mladoletniški starosti pač ne ustreza v celoti.
Mladoletnikom, ki bivajo v Prevzgojnem domu Radeče, je bil izrečen ukrep sodišča, ki zapoveduje "oddajo človeka v prevzgojni dom". Ukrep se izvede zaradi različnih razlogov, vsi pa so izraz kriminalnih dejanj. "Nekateri, ki pridejo k nam, so zagrešili celo umor. Trenutno je eden, ki je človeka umoril, na begu, druga dva, ki bežita, pa imata na vesti kazniva dejanja kraje, ki so med našimi mladoletniki tudi najbolj pogosta," pripoveduje Karmen Slatinek, pedagoginja in domska strokovna delavka. Če potegnemo črto, bi lahko rekli, da je največ mladostnikov krivih kaznivega dejanja kraje, posedovanja in preprodaje mamil, vse več mladih pa je tukaj tudi zaradi nasilja nad družinskimi člani.

Čutimo z njimi, a objemi ne bodo pomagali

V radeški prevzgojni dom prihajajo mladoletniki iz vse Slovenije, saj je to edini tovrstni zavod pri nas. V nekaterih krajih sicer delujejo vzgojni zavodi, vendar ti mladoletnikov ne obravnavajo na enak način kot v domu v Radečah. Njegova naloga namreč ni le vzgajati, temveč tudi prevzgojiti ljudi, ki jih že pestijo zelo očitne vedenjske težave. Poenostavljeno povedano, tja ne prihajajo samo mladoletniki, ki bi jih bilo treba "bolje vzgojiti", temveč tudi tisti, ki s svojim ravnanjem že škodijo družbi in samim sebi. "Večina mladoletnikov je bila pred prihodom k nam že v kakšnem vzgojnem zavodu, pa stvari niso šle na bolje," pripoveduje Slatinkova, ki v domu dela že dobrih 20 let.

Najprej na trdo, potem se popušča

V prevzgojnem zavodu mladoletniki napredujejo skozi tristopenjsko obravnavo. Ob sprejemu jih namestijo v sprejemni oddelek, kjer bivajo 21 dni. V tem času so ločeni od preostale skupine, zato filmski scenariji, po katerih stari mački maltretirajo prišleka, niso mogoči. Mladoletnik se v tem času seznani s hišnim redom, ob priložnostih (kot so zajtrk, kosilo in večerja) pa se srečuje tudi z drugimi prebivalci radeškega gradu.

Ugotovil sem, da nimam nikogar ...

Obiskovalci vsakega mladoletnika so skrbno preučeni. Obiskujejo ga lahko bližnji družinski člani ali skrbniki, če želi na seznam dodati še katerega od prijateljev, mora zanj oddati prošnjo. "Če je mnenje centra za socialno delo o tej osebi pozitivno, torej da bodo obiski na mladoletnika dobro vplivali, jo povabimo k nam, da jo spoznamo," pravi Karmen Slatinek. A tovrstnih "dodatnih obiskovalcev" ni veliko, doda. Mladoletniki so se na prostosti družili z ljudmi, ki so imeli podobne interese. Njihovi "prijatelji" so bili soudeleženi pri kaznivih dejanjih, ki so varovance pripeljala v prevzgojni dom. "Mladoletniki se zato poskušajo spomniti koga iz svojega kroga, ki bi bil razumljen kot pozitiven, a na koncu ugotovijo, da takih ljudi ni veliko, da v svojem življenju sploh nimajo nikogar takega. Večkrat rečejo, da so mislili, da imajo veliko prijateljev, zdaj pa so ugotovili, da v bistvu nimajo nobenega."

Kršim pravila, da mi ni treba pojasnjevati, zakaj nimam izhoda

Družina pa ni samoumevna. "Zdaj smo dobili fanta, ki je bil vsa leta v rejniških družinah in po vzgojnih zavodih, situacija je huda," pove Karmen Slatinek. Njegova mama je psihična bolnica, oče pa hud in zelo nasilen alkoholik. "Kaj bomo s fantom naredili, ko bo prišel čas za izhode, ne vemo točno," komentira. V preteklosti so imeli podoben primer - pri njih je bival romski mladoletnik, ki v treh letih ni imel niti enega obiska, nikoli ni nikogar poklical po telefonu. Vse življenje je bival v rejniških družinah. "Takega mladoletnika ne moreš motivirati, da se potrudi za izpolnjevanje obveznosti. Naši mladoletniki se prvotno trudijo za izhode in za dokončni odpust. Če jim to vzameš, motivacija poide, nimajo veselja za nič," iz izkušenj pove Slatinkova. Situacija se še dodatno zaplete ob dnevih, ko je čas za izhode s starši. Otroci brez družine takrat namerno kršijo pravila, da prevzgojnega doma "ne smejo zapustiti". "Mi jim rečemo, lej, ni ti treba iti, nobeden te ne bo silil ven. Ampak to je zelo težko razložiti drugim mladoletnikom. Češ, zakaj ne greš ven, a si normalen? Lažje je, če vsi mislijo, da ne greš, ker si bil kaznovan. Potem se ni treba opravičevati," boleče situacije, ki pestijo mladoletnike, opisuje pedagoginja.

Včasih je treba spreminjati poglede in vrednote

Do situacije, v kateri so danes, so mladoletnike pripeljale neprave vrednote, navade in slabo naravnan moralni kompas. V prevzgojnem domu se ne učijo le, kako se opere perilo in skuha kosilo. Velik poudarek je na oblikovanju novih (in bolj humanih) življenjskih vodil. Kako naj drugim povem, da se z nečim ne strinjam? Lahko udarim mamo, če je zažgala pečenko? Ob debati, kaj bi se zgodilo, če bi si (danes) ločena mama poiskala novega partnerja, je eden od mladoletnikov celo jokal, pripoveduje Karmen Slatinek. "Tako zelo je ta misel zanj čustveno nesprejemljiva. Vzgojen je bil v albanski družini, v skladu z vero in kulturo, v kateri oče odloča o vsem. To, da je mama odšla od očeta, je bilo za sinovo miselnost povsem nesprejemljivo. Ker je najstarejši otrok v družini, je prepričan, da mora prevzeti odgovornost in postavljati pravila. Za nobeno ceno ne bo dovolil, da kateri drug moški hodi po njihovem stanovanju," mladoletnikove besede povzame pedagoginja, ki z njim vsak teden predeluje to tematiko. Vsi mladoletniki - razen tistih, ki so že zaključili kateri koli srednješolski program - obiskujejo šolo. Večinoma so vključeni v nižji poklicni izobraževalni program, v domu pa bivajo tudi posamezniki, ki obiskujejo triletno srednjo šolo. Učenje in predavanja potekajo v prevzgojnem domu, v šolo gredo samo, ko je čas izpitov.

Zakaj sem bil tako neumen

Psihiater mladoletnike obišče enkrat na dva tedna. "K psihiatru prijavimo vsakega novinca, onadva pa se potem skupaj odločita, ali bo mladoletnik potreboval redne obiske, ali bo imel predpisano kakšno medicinsko terapijo," pravi pedagoginja. Doda, da ima precej mladoletnikov tudi klinične diagnoze, kot je recimo bipolarna motnja. Po končanem bivanju v prevzgojnem domu se na strokovne delavce pogosto obračajo z razočaranji. "Sami sebe sprašujejo, zakaj so bili tako neumni. Nekateri pripovedujejo, da so bili dobri hokejisti, košarkarji, ti ljudje so že bili v mladinskih reprezentancah, potem pa so zatavali," pripoveduje Karmen Slatinek. Informacij o tem, koliko mladoletnikov se vrne na stara pota, v prevzgojnem domu nimajo. "Včasih pa imaš kako službeno zadevo v zaporu, greš malo okoli in vidiš enega, drugega in tretjega našega," z grenkim nasmehom sklene Slatinkova.