Gregor Grosman
Računalnik Stenar je bil kupljen v osamosvojitvenem letu 1991, da bi Slovenijo povezal s svetom in omogočil svoboden pretok informacij.
"Ponosni smo, da nam zaupajo tako pomemben kos digitalne dediščine," je povedala Gaja Zornada, vodja Računalniškega muzeja, ki je stenar označila kot najpomembnejši primerek slovenske računalniške zgodovine v zbirki. "Pridružil se bo drugim prelomnim računalnikom, ki so nadzorovali naš pospeševalnik delcev, merili jedro nuklearke in načrtovali predor Karavanke," je dodala.
Na uradni spletni strani izpostavljajo, da v muzeju hranijo preko 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Gre za strojno in programsko opremo, pa tudi knjige iz zgodovine računalništva v Sloveniji in po svetu.
Na uradni spletni strani izpostavljajo, da v muzeju hranijo preko 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Gre za strojno in programsko opremo, pa tudi knjige iz zgodovine računalništva v Sloveniji in po svetu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
