Minister za zdravje se obnaša kot postrešček finančnega ministra, ki je menda nad razpravo o ukinitvi dodatnega zavarovanja. Kdor je imel dovolj dobre živce, da je gledal televizijsko debato o tej temi, je moral videti, da zavarovalnic ne zanimajo ljudje, ampak le dobiček, in da večina politikov prav tako ne vidi potreb ljudi, ampak le potrebe svojih karikaturnih strank. Ob omembi denarja vlada oziroma njen predsednik takoj skrije vse svoje kremplje, medtem ko ob omembi nove krize da jasno vedeti, da bo njeno breme znova padlo na ramena najrevnejših. In ob vsem tem sledi še poročilo računskega sodišča o popolni odsotnosti skrbi za ostarele, na kar mnogi opozarjajo že več kot deset let. Mladi bodo spali pred parlamentom zaradi pomanjkanja postelj v študentskih domovih, novinarji pa bodo seveda za mnenje povprašali piarovce Gospodarske zbornice Slovenije, nenavadno pomembne demokratske ustanove, ki bi najraje ukinila pravice večine prebivalcev države.
In seveda se bo za poslastico pljuvalo še po intelektualcih, ker so kritizirali predsednika države, ki je zarolkal po kočljivi diplomatski pisti – intelektualci pač nimajo svojih piarovcev, samostojna razumna beseda pa je neznosna. Običajen dan v katerikoli evropski državi, bi rekli ... A le takšni, ki nima ustavne obljube o socialni naravi državne ureditve. Mi jo imamo, menda zato, da bi bili nesrečnejši. Država je že precej podobna norišnici: v enem kotu bedaki govorijo, da je kapitalizem idealna družba, in to s pravimi kolhoznimi "argumenti", v drugem kotu zbirajo podatke, kje vse so se pojavile zvezde in rdeča barva, v tretjem mašujejo za svoje svetnike, ki so kradli veliko manj od drugih, v četrtem trenirajo pljuvalci, okoli vseh pa tekajo lovci na begunce, medvede in volkove. Pri vhodih stražarji nimajo sredstev, opreme, tehnike, denarja in volje, da bi se še naprej ukvarjali s tem poslom, in samo vprašanje časa je, kdaj bodo dvignili roke od vsega. Drugi zunaj bodo potem služili ali pa bodo postreženi.
Je to mar prihodnost države? Niti ni tako nepredstavljivo.
V enem kotu bedaki govorijo, da je kapitalizem idealna družba, in to s pravimi kolhoznimi “argumenti”, v drugem kotu zbirajo podatke, kje vse so se pojavile zvezde in rdeča barva, v tretjem mašujejo za svoje svetnike, ki so kradli veliko manj od drugih, v četrtem trenirajo pljuvalci, okoli vseh pa tekajo lovci na begunce, medvede in volkove
