Ta teden je evropski center za nadzor bolezni objavil uradno epidemično sliko Evrope in Slovenija je edina, ki je na karti Evrope obarvana temno rdeče, prikazi drugih institucij jo prikazujejo črno. Razlogi so jasni - nizka precepljenost v kombinaciji z nizko odgovornostjo pri spoštovanju ukrepov.
Kljub temu se zadnjih nekaj dni krivulje obračajo navzdol, kar kažeta dva podatka: dnevni testi in koncentracije virusa v odplakah. Po vsej verjetnosti se bližamo nekakšnemu platoju, ocenjujejo na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). "Bojimo pa se, da je ta plato začasen, da ne bo trajal prav dolgo in da se bomo oktobra vrnili v rahlo rast," je v Odmevih komentiral Leon Cizelj z IJS.
Dejstvo je tudi, da se z nekajtedenskim zamikom prične povečano število okužb odslikavati v bolnišnicah, kjer se je število hospitalizacij ustalilo, ne pa tudi zmanjšalo. Število vseh hospitaliziranih covid bolnikov v UKC Maribor je 62 – od teh jih je na intenzivnem zdravljenju 24. Povprečna starost bolnikov na oddelku z akutnimi stanji znaša 63,9 leta, na oddelku intenzivne nege pa 65,4 leta.
V UKC Ljubljana leži zaradi covida 124 bolnikov, od tega jih je na intenzivni terapiji 38. Vodja Oddelka Intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana dr. Matjaž Jereb ni optimističen: "Razmere v državi niso dobre, število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, raste, enako število bolnikov, ki potrebujejo intenzivno obravnavo. Ocene statistikov so nekoliko boljše, a do konca meseca lahko v bolnišnicah pričakujemo od 350 do 400 bolnikov, ki bodo potrebovali oskrbo na navadnih posteljah, in do 140 bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno zdravljenje. Treba se je zavedati, da so naše kapacitete omejene. Sicer smo povečevali število postelj za covid bolnike, a postelja je premalo, potrebujemo tudi usposobljeno zdravstveno osebje, to pa lahko dobimo samo na neurgentnih necovid oddelkih tako, da tam zmanjšujemo dejavnosti. Bolj ko bo raslo število covid bolnikov, bolj bomo omejevali dejavnosti na drugih oddelkih za bolnike, ki potrebujejo bolnišnično ali ambulantno obravnavo. Te oskrbe morda ne bodo dobili, pa niso okuženi, morda so celo cepljeni. Zato bi pozval vse, ki niso cepljeni, da lahko pomembno zmanjšajo pritisk na bolnišnice, če se cepijo. Najmlajši bolnik s covidom na navadnem oddelku je star 41 let, najmlajši bolnik na intenzivnem oddelku je star 27 let. Nobeden od njiju ni cepljen." V UKC Ljubljana sta hospitalizirani tudi dve porodnici. "Imamo pa nekaj podatkov, da pri nosečnicah proti koncu nosečnosti bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko. Nekaj nosečnic smo imeli tudi na oddelku za intenzivno zdravljenje in ena od njih je žal po porodu umrla," poroča Jereb.
Obolevajo tudi cepljeni
Pred covidom ni nihče popolnoma varen. Odpornost po cepljenju počasi upada, Evropska agencija za zdravila naj bi o poživitvenih odmerkih odločala oktobra. Odgovora na vprašanje, ali boljšo imunost zagotavlja cepljenje ali prebolevnost, ni. Je pa dovolj podatkov o tem, da je prebolevanje covidne bolezni veliko bolj tvegano od cepljenja. Jereb: "Vemo, da nobeno od cepiv ni stoodstotno učinkovito. Ampak po izkušnjah in rezultatih raziskav s cepljenjem pomembno vplivamo na to, ali bo bolnik potreboval bolnišnično obravnavo, in pomembno zmanjšamo odstotek bolnikov, ki potrebujejo obravnavo na oddelkih intenzivne nege. Enostavno povedano - če ste cepljeni, je manjša verjetnost za težek potek bolezni in manjša je verjetnost, da boste umrli. Tudi za ukrepe vemo, da nobeden ni stoodstotno delujoč, slišimo številne pomisleke o maskah, cepljenju, testiranju, a bojim se, da za temi pozivi ni dobronamernosti, da so za njimi drugi interesi. Predvsem pa ne temeljijo na strokovnih argumentih."
Povezave med posameznimi cepivi ali vrsto cepiva in tveganjem za težji potek bolezni v tem trenutku ni. Med cepljenimi, ki jih zdravijo v bolnišnicah, so bolniki, ki so bili cepljeni z različnimi cepivi. Resda je največ cepljenih s Pfizerjevim cepivom, a to je posledica dejstva, da je bilo v Sloveniji največ ljudi cepljenih prav z njim. "Če imamo večjo skupino, ki je cepljena z določenim cepivom, je pričakovati, da bo obolelih iz te skupine več. Zlasti če gre za posameznike, pri katerih je verjetnost, da zbolijo, večja - to so imunokompromitirani bolniki. Iz grobih podatkov o tem, s katerim cepivom je bil kdo cepljen, ne moremo sklepati o učinkovitosti cepiva. Razlike obstajajo, a izpostaviti eno cepivo kot manj učinkovito na osnovi naših izkušenj ne bi bilo pravilno," je na tiskovni vladni covid konferenci dejal vodja ljubljanskih intenzivnih enot.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
