zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

V SOBOTO

Svetovno prvenstvo v nogometu je preveliko za Katar: Nogometni navdušenci proti kršenju pravic

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Uvodna tekma 22. svetovnega prvenstva v nogometu – morda najbolj kontroverznega prvenstva v zgodovini – se bo v katarskem Al Korju zgodila 20. novembra. Za izvedbo dogodka in za približno 1,2 milijona navijačev so Katarci zgradili nova stanovanja in hotele, osem popolnoma novih stadionov, transportno infrastrukturo in celo kanalizacijski sistem. Čeprav se prah od ambicioznih gradbenih projektov počasi polega, se tisti, ki ga vzbujajo očitki korupcije, močni okoljski davek in izkoriščanje delavcev, ne bo posedel še lep čas. 

Prvenstvo so skozi zgodovino zmerom gostovale države z nogometno tradicijo, velik del stadionov pa so napolnili domači navijači. Vroč Katar se je za gostitelja zdel nenavadna, celo izsiljena izbira. Dokazov, ki bi ga s korupcijo pri zagotavljanju kandidature povezali neposredno, ni; tudi dvoletna preiskava, ki jo je opravil etični odbor Fife, ni dokazala nasprotno. 

Sepp Blatter, nekdanji predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa), in Michel Platini, nekdanji predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa), sta bila letos oproščena vseh obdožb korupcije. Je pa 86-letni Švicar pred dnevi v intervjuju za švicarski Tages-Anzeiger razkril kontroverzno ozadje dogovarjanja da dodelitev svetovnega prvenstva Katarju - in priznal napako. "Poklical me je prvi mož Uefe Platini in dejal, da najinega načrta ne bo mogoče izvesti (dogovorjeno je bilo, da bodo SP 2022 organizirale ZDA, op.p.). Dejal je, da je dobil klic tedanjega predsednika Francije Nicolasa Sarkozyja, ki je imel sestanek s prvim človekom Katarja," je dejal Blatter. Do spremembe "načrta" je prišlo sedem dni pred gladosanjem, Sarkozy si je želel mundiala v Katarju zaradi posla z vojaškimi letali. Katar je prvenstvo dobil s štirimi glasovi več, Francija pa je šest mesecev kasneje sklenila posel z vojaškimi lovci, v istem obdobju je nove lastnike - Katarce - dobil tudi pariški nogometni klub PSG, ki z visokimi prestopi in megalomanskimi plačami nogometašem ruši finančne strukture v športu. "Katar je bil izbran zaradi denarja," priznava Blatter in danes dodaja, da je Katar premajhen za gostiteljstvo svetovnega prvenstva, svetovno prvenstvo pa preveliko za Katar.

Ob zdaj že razvpitem izboru leta 2010 so Katarci in vodstvo Fife zagotavljali, da se bo igralo poleti. Podnebje je hitro dokazalo, da z njim ni češenj zobati: zaradi hude vročine bo prvenstvo prvič v zgodovini izvedeno pozimi. Ne samo zaradi vrtoglavih temperatur, temveč tudi zato, ker Katarci na priliv takšne množice niso bili pripravljeni, se je ta majhna (a izjemno premožna država) morala na prvenstvo, ki ji bo prinesla slavo in še več zaslužka, temeljito pripraviti.

To nalogo so vzeli smrtno resno.

Kdo bo stadione uporabljal v prihodnje?

Katarsko podnebje prvenstvu ne ustreza. Skozi vse leto se povprečna temperatura giblje okoli 29 stopinj, v poletnih mesecih doseže 40 stopinj, novembra in decembra pa temperature znašajo okoli 26 stopinj Celzija. Mu pa ustreza finančna vzdržnost gostiteljice. Odkar je Katar leta 2010 dobil pravico do gostovanja, je katarska vlada v takšno in drugačno infrastrukturo vložila okoli 300 milijard evrov. Stroški prvenstva v Braziliji 2014 so znašali 11,7 milijarde, v Rusiji 2018 pa 14,2 milijarde evrov. 

Vzdrževalci travnatih površin v Katarju trenutno skrbijo za 144 bujnih zelenic (osem na stadionih in 136 na igriščih za treninge). Na travo vseskozi piha hladni zrak, s hlajenjem odprtih stadionov pa bodo organizatorji nadaljevali tudi skozi prvenstvo. Že to, da so zelenice v Katarju sploh vzgojili, je bilo precej zahtevno: Katar iz ZDA na klimatiziranih letalih letno pripelje okoli 140 ton travnih semen, pozelenela igrišča pa nato zalivajo z razsoljeno morsko vodo, ki jo pridobivajo v energetsko intenzivnem procesu. Vsako igrišče pozimi terja 10 tisoč litrov razsoljene vode dnevno, poleti pa 50 tisoč litrov. Organizatorji so pripravili še 40 rezervnih zelenic, ki bi izvedbi prvenstva služile v primeru, da bi visoke temperature in pomanjkanje padavin uničile osrednje travnate površine. Previdnost pač ni odveč.

Ne zaključi se pri porabi vode. Najbogatejša svetovna država je v izgradnjo osmih novih stadionov vložila 6,5 milijarde evrov. Razširili so avtoceste in letališča, da bo dostop do dogodka kar se da lagoden. Organizatorji že vseskozi poudarjajo, da so prizorišča na izredno strnjenem prostoru in da obiskovalcem ne bo treba premagovati daljših razdalij, kar bo zmanjševalo ogljični odtis samega prvenstva. Najdaljša razdalja med stadioni je 75 kilometrov, pet prizorišč pa je med seboj povezanih s sistemom podzemne železnice brez voznika. Še več: gostitelji so obljubili, da bo Katar 2022 "prvo ogljično nevtralno svetovno prvenstvo v zgodovini". Pa je to res izvedljivo ali gre za zavajanje? Ali je pri opredelitvi tega, da je nek dogodek ogljično nevtralen, v "seštevek" izpustov ogljika potrebno prišteti tudi tiste izpuste, do katerih je prišlo pri pripravah na samo prvenstvo, denimo pri gradnji cestne infrastrukture in stadionov?

Reuters

Velika večina infrastrukturnih projektov je sicer bila predvidena v državni viziji 2030. Pri doseganju cilja podnebne nevtralnost je pomembno, da svoje emisije smiselno obračunaš, poudarja Tomaž Gorenc iz Inštituta za zdravje in okolje. "Tukaj so si Katarci prislužili prvi rdeči karton. S tem, da so projekte v strategiji 2030 izvedli po hitrem postopku, ni nič narobe. Pomembno pa se je vprašati, zakaj emisij, ki so nastali pri teh projektih, niso umestili v skupni seštevek. Njihov argument se nanaša predvsem na to, da bodo tovrstno infrastrukturo uporabljali tudi po prvenstvu," nadaljuje in poudari, da je ločnico med projekti, ki so primarno namenjeni prvenstvu, in tistimi, ki so pomembni na dolgi rok, težko postaviti. Pri stadionih je ta distinkcija lažja. "Kdo bo te stadione polnil v prihodnje, kateri zvezdniki recimo hodijo v Katar na koncerte, kdo tam igra nogomet? Takšne priložnosti so tam redke. V Braziliji, ki je nogometna država, so prav tako gradili stadione, eden izmed novih pa je na koncu denimo postal depo za avtobuse. Čeprav gre za prestolnico nogometa, to na koncu dneva ne odraža realnih potreb na terenu," poudarja Gorenc in nadaljuje, da je nujno upoštevati tudi predispozicije katarskega prvenstva in priprav nanj: "Katar ni država z nogometno tradicijo. Tukaj govorimo o umetno ustvarjenem prizorišču," nadaljuje. Ceno za to plačuje tudi okolje.

Pri vprašanju širitev cest in letališč je dilema, ali emisije prištevati med "produkte" prvenstva ali ne, nekoliko bolj zapletena. Katar je glede na število prebivalcev relativno majhna država. Smiselno se je vprašati, kakšne so projekcije rasti prebivalstva, kateri del prebivalstva bo uporabljal novo infrastrukturo in koliko širitev je bilo dejansko potrebnih. "Farizejsko je, da megalomanski dogodek svetovnega kova postaviš na takšen kraj, da infrastrukturo zgradiš predvsem zaradi tega dogodka ter da izpustov, ki nastajajo, na koncu ne vključiš v skupno vsoto," je jasen Gorenc, ki nadaljuje, da bi skupni seštevek, če bi upoštevali emisije, nastale pri gradnji infrastrukture, segal krepko čez ocenjene vrednosti. Junija 2021 je Fifa namreč sporočila, da bo med turnirjem nastalo 3,6 milijona ton ogljikovega dioksida (v Rusiji je, za primerjavo, leta 2018 nastalo 2,1 milijona ton CO2).

Da je v skupni seštevek nujno prišteti emisije, nastale med gradbenimi projekti, dodaja tudi Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. "Ogljični odtis dogodka je seštevek vsega, do česar pride od trenutka, ko začnemo o dogodku razmišljati, pa do obdobja po zaključku, ko je poravnana še zadnja obveznost. Tudi pri, denimo, Olimpijskih igrah se je dogajalo podobno: za namene dogodka je bila zgrajena infrastruktura, ki je po koncu dogajanja samevala, saj je mnogokrat predraga za vzdrževanje ali pa preprosto ni potrebe po njej. Ob grajenju je bil ustvarjen ogromen ogljični odtis, kar je glede na kratkoročno aktualnost te infrastrukture popolnoma nesprejemljivo. Infrastrukturo je treba že načrtovati tako, da se bo lahko uporabljala v prihodnje! Stadioni, ki bodo po prvenstvu prazni, so zelo slaba zapuščina dogodka," je jasna sogovornica. 

Do zelenega zavajanja zdaj prihaja še pri ključni dilemi: kako bodo nastale emisije iz okolja izvzete oz. izravnane? "Organizatorji so naredili svoj register za razogličenje (Global Carbon Council). Vzpostavil ga je Gulf Organisation for Research & Development, ki je v lasti katarskega fonda za nepremičnine. A bo lisica pazila kokošnjak?" se sprašuje sogovorec Tomaž Gorenc. Gaja Brecelj pa opozarja, da je ogljična izravnava smiselna samo, če smo že poprej za zmanjšanje ogljičnega odtisa naredili prav vse. "To ne sme biti odpustek," poudarja. Ogljična izravnava navadno poteka tako, da tisti, ki v ozračje izpuščajo toplogredne pline, nadalje investirajo v projekte, ki jih iz ozračja odvzemajo oz. ki blažijo podnebne spremembe (denimo v pogozdovanje). Problematično je, da v Katarju ni prišlo do zmanjševanja izpustov že za čas gradnje. Morebitna izravnava bo popravljala tisto, do česar, če bi igrali "pravično igro", kakor se rada pohvali Fifa, ne bi smelo priti že v prvem planu. 

Prešli smo obdobje "majhnih korakov"

Večina igralcev in navijačev bo v Katar letela. Celo eden od sponzorjev Fife je Qatar Airways. "To, da so prvenstvo postavili v tako vroče območje in predvidevali, da se bodo v puščavi hladili, je čista perverzija in slika tega, do kam lahko gre filozofija  kruha in iger v času, ko dobesedno doživljamo podnebni zlom. Isto velja za letalske lete. Organizatorji so močno podcenili emisije, obenem pa so vanje prišteli samo enosmerne letalske lete. Glavni vir emisij so mobilnost, gradnja infrastrukture in poraba energije - nič od tega ne gre na roku trditvi, da bi Katar 2022 lahko bil okolju prijazen dogodek, četudi bodo organizatorji naposled naredili ogljično izravnavo," razmišlja Gaja Brecelj in dodaja, da ni smiselno razmišljati o tem, kako narediti prvenstvo v Katarju bolj zeleno, temveč kam tak dogodek sploh postaviti, da bo lahko kar najbolj zelen! "To je izvorno vprašanje. Ni opravičila, da mora celotno človeštvo takšne emisije trpeti zgolj zaradi prvenstva," pravi.

Tudi če bo v tem z manj izpusti toplogrednih plinov, je treba odgovoriti na nekatera vprašanja. Kaj pomenita trajnost in ogljična nevtralnost pri organizaciji tako velikih športnih dogodkov? Kako ju doseči? V mikro-trenutku je zelo enostavno doseči ambicijo ničelne neto vrednosti izpustov, vendar to ne spremeni dejstva, da bo Katar s pripravami na turnir odločno degradiral naravno okolje. Dogodki, še posebej športni, če so trajnostni, so obenem odlično in zelo efektivno komunikacijsko orodje, izpostavlja Brecelj.  "Ljudje lahko z udeležbo v praksi izkusijo trajnostne prakse ter jih odnesejo v svoje lastno okolje. Zato je odgovornost organizatorjev širša kot le izolirano zmanjšanje emisij. V obdobju vročinskih valov, poplav, suš, požarov in milijonov razseljenih ljudi zaradi podnebnih sprememb, je čas majhnih korakov prešel. Če dogodek promovira majhne korake, obenem pa ljudje letijo gor in dol in gradijo nepotrebno infrastrukturo, je to problematično. Brez velikih korakov ne pridemo nikamor več," poudarja.

Meka človekovih pravic?

Trajnostni dogodek je proces in ne zatečeno stanje, pojasni Gaja Brecelj. Gre za zaporedje nenehnega izboljševanja in odzivanja na okoljske in družbene spremembe. Trajnostni dogodek zmanjšuje negativne vplive na okolje in družbo ter povečuje koristi za oboje, del njega pa je tudi socialna pravičnost. Fifa in lokalni organ za organizacijo svetovnega prvenstva sta večkrat zatrdila, da bo prvenstvo preobrazilo življenjske in delovne razmere delavcev v Katarju in širši regiji, vendar v tej transformaciji prihaja do resnih pomanjkljivosti. Isobel Archer iz londonske organizacije Business & Human Rights Resource Centre poudarja, da gre pri navedenih "obljubah" za izjemno poenostavljanje. "Ta izjava gotovo zaobjema, kar so si številne skupine ljudi želele in na kar so upale. Žal do tega ni prišlo v meri, kot jo portretira Fifa. Za ljudi, ki so bili zaposleni za gradnjo stadionov in druge infrastrukture, ki je v prvi vrsti namenjena izvedbi prvenstva, so veljali višji standardi kot za ostale delavce po države. Gre za majhen delež delovne sile v Katarju," pravi in nadaljuje, da je pozitivno, da ti standardi obstajajo, nujno pa jih je razširiti na širši spekter delavcev.

Med širšimi reformami, do katerih je v državi prišlo v času priprav na prvenstvo, je odprava sistema kafala, po katerem so bili tuji delavci zvezani s svojim delodajalcem. Države poprej niso mogli zapustiti brez dovoljenja delodajalca, prav tako službe ni bilo mogoče zamenjati. "Na papirju je do te spremembe prišlo, obenem pa raziskave na terenu kažejo, da se ta mehanizem pogosto ne uresničuje - delavce je strah zaprositi za spremembo službe, ko to vendarle storijo, pa so izpostavljeni povračilnim ukrepom delodajalca. Čeprav vemo, da so novi sistem delavci v nekaterih primerih lahko s pridom izkoristili, je res tudi, da vsi delodajalci sprememb niso pripravljeni posvojiti," nadaljuje Archer in poudari, da lahko delodajalci proti delavcem še vedno vložijo kazensko ovadbo, kar je v obstoječem sistemu za najranljivejše huda grožnja.

Ena od pomembnih korakov, ki so jih naredili organizatorji prvenstva, je, da so kot pomembno grožnjo prepoznali plačilo "honorarjev za zaposlitev". Delavci iz Bangladeša, Nepala in Indije in drugod so namreč poročali, da so bili prisiljeni plačevati nezakonite pristojbine agentom, da bi si zagotovili zaposlitev. "Organizatorji so uvedli shemo, ki te stroške delavcem povrne. Vendar pa, ko govorimo s podjetji (denimo s hoteli, s katerimi v organizaciji največ sodelujemo) opažamo, da delodajalci še vedno docela ne razumejo, kakšne so njihove dolžnost," nadaljuje sogovornica. Njihova raziskava je pokazala, da luksuzne hotelske verige v Katarju ne storijo dovolj za odpravo zlorab pri zaposlovanju. Pa so "žrtve" sistema, v katerem agencije izkoriščevalsko rekrutirajo delavce, navsezadnje tudi hoteli? "Da, to se dogaja, vendar gre za največje svetovne verige z velikim finančnim zaledjem. Konstantna ovira posameznikov pa je pomanjkanje virov. Argument, da so žrve hoteli, torej ne drži vode; na podjetjih je, da pri delavcih poizvejo, kdo jih je rekrutiral in po kakšnem postopku. Tukaj ima hotelska industrija prednost pred drugimi: ljudje, ki so jih rekrutirali, so v hotelih namreč fizično prisotni," je jasna. 

So številke zares bistvene?

Pred prihodom navijačev se izkoriščanje kaže v vsej razsežnosti. Katar je izpraznil stanovanjske bloke, v katerih je bilo nastanjenih na tisoče tujih delavcev, da bodo vanje namestili goste prvenstva. Oblasti so po besedah delavcev zaprle več kot ducat stavb, zaradi česar so bili (večinoma azijski in afriški) delavci zatočišče prisiljeni poiskati tudi na pločnikih pred svojimi nekdanjimi domovi. Obenem pa v tem času prihaja nenadne prekinitve pogodb brez plačila oz. do nenadnih odpuščanj. "Vedeli smo, da do tega lahko pride. To smo se naučili že v kovidu: v situaciji, ko delodajalec človeka lahko odpusti in ga pošlje domov (pri tem pa ni reguliran ali nadzorovan), bo to absolutno naredil. Vedel bo, da bo človek, ki je bil poslan domov, zelo težko dobil neprejete plače ali odpravnino," pravi Archer in poudarja, da so Fifo zaprosili za odgovore v zvezi z nenadnim odpuščanjem, ta pa jim je dejala, da Fifa ni seznanjena z nobeno politiko na ravni države gostiteljice, ki bi delavcem nalagala, da zapustijo Katar pred svetovnim prvenstvom v nogometu 2022. "Pomembno je, da se za te kompenzacije poskrbi. To se lahko zgodi le z pravo mero udeležbe Fife in organizatorjev," nadaljuje londonska sogovornica.

V Katarju je doslej umrlo več kot 6.500 delavcev migrantov iz Indije, Pakistana, Nepala, Bangladeša in Šrilanke, je 2021 razkril Guardian. Skupno število smrtnih žrtev je precej višje, saj te številke ne vključujejo smrtnih žrtev iz številnih držav, vključno s Filipini in Kenijo. V minulih dneh je po spletu zaokrožila vest, ki je pretresla svetovno javnost, v prvi vrsti športno: Če bi vsaki žrtvi zaradi mundiala v Katarju na svetovnem prvenstvu namenili minuto molka, bi molčali 44 tekem. Številke o smrtnih žrvah so pomembne, saj pomagajo orisati kontekst. Vendar pa je v mednarodni javnosti na njih vse preveč poudarka, pravi Isobel Archer. "Zame je to zavajanje. Tak diskurz  namiguje na to, da je - če številka umrlih ni visoka - ravnanje z delavci v Katarju bilo sprejemljivo, kar ne drži," pravi. Poraja se tudi vprašanje, za katere smrti so neposredno krivi pogoji dela. Podatkov o tem ni in jih morda nikoli ne bo. Večji del poročil o smrti delavcev je danes klasificiranih pod kategorijo "naravnih vzrokov". "Tudi tisti, ki morda niso umrli, so pa delali v pogojih, ki so nemogoči in nevarni, bodo posledice tega obdobja občutili do konca življenja," jasno zaključi Isobel Archer.

Reuters

Nogometni navdušenci proti kršenju pravic

Le dober evro na uro so (bili) večinoma plačani delavci vpeti v projekte svetovnega prvenstva v Katarju, na mesec so dobili 1000 rialov - 225 evrov, kar je predpisana plača v državici z 2,7 milijona prebivalcev, ki bi naj v naslednjem mesecu gostila 1,5 milijona navijačev. Humanitarne organizacije FairSquare, Amnesty International in Human Rights Watsch so Fifo in pokrovitelje dogodka pozvale, da delavcem izplačajo odškodnino za kršenje pravic. Njihov poziv so v javni raziskavi YouGov podprli tudi nogometni navdušenci, kar 73 odstotkov od več kot 17 tisoč navijačev iz vse Evrope je glasovalo, da "močno podpirajo" pomoč delavcem. Dve tretjini vprašanih želita, da bi nogometne zveze v državah sodelujočih reprezentanc spregovorile o kršitvah človekovih pravic, povezanih s svetovnim prvenstvom 2022. Od štirinajstih velikih pokroviteljev dogodka so le štiri - AB InBev/Budweiser, Adidas, Coca-Cola in McDonald's - izrazile podporo izplačilu odškodnin delavcem migrantom.

Katarski emir Tamim bin Hamad Al Thani je že pred časom odgovoril na očitke, da Katar sistematično kriši človekove pravice istospolnih oseb. Dejal je, da so na prvenstvu dobrodrošli vsi, ne glede na spolno usmerjenost. Toda izražanje istospolnosti je po veljavni zakonodaji v Katarju nezakonito, "kršiteljem" zakona grozi kazen do treh let zapora, za muslimane po šeriatskem pravu tudi smrtna kazen. Ambasador svetovnega prvenstva ter nekdanji katarski nogometni reprezentant Halid Salman je za nemški ZDF ta teden dejal, da je homoseksualnost poškodbo uma. "Katar bo sicer sprejel vse obiskovalce, a morajo ti sprejeti naša pravila," je poudaril Salman. 

Tako nogometaši kot privrženci najpomembnejše postranske stvari na svetu svoje nezadovoljstvo nad organizacijo svetovnega prvenstva v Katarju sporočajo na različne načine. Kapetani nekaterih nogometnih reprezentanc, denimo Francije, Nemčije in Anglij, bodo v kampanji proti diskriminaciji nosili kapetanske trakove mavričnih barv z napisom "ena ljubezen". Po svetu se lastniki lokalov in organizatorji tradicionalnih navijaških con v mestih odločajo, da bodo tekme svetovnega prvenstva bojkotirali. V glavnem mestu Francije, aktualne svetovne prvakinje, denimo med prvenstvom ne bo velikega zaslona za prenos tekem.

Svoboda navijačev v Katarju

Kamere v Katarju ne bodo spremljale le nogometnih zveznikov. Kar 15 tisoč kamer, ki prepoznavajo obraze, bo na stadionih in v okolici njih sledilo navijačem, ki bodo prispeli v Katar, vsi ti naj bi si na mobilne naprave naložili dve aplikaciji. Tehnični direktor dogodka Niyas Abdulrahiman pojasnjuje, da bodo kamere služile k zmanjševanju varnostnih groženj, kot sta huliganstvo in terorizem. Tehnično središče, kjer bodo spremljali dogajanje na prizoriščih in bližnjih vlagih ter avtobusih, je na fotografijah videti kot vesoljski center v času misij, iz njega bodo lahko odpirali vrata na vseh stadionih.

Udeleženka tega svetovnega prvenstva bo tudi Srbija. Novinar srbskega športnega portala Sportal.rs Bojan Marinković nam je povedal, da so pričakovanja srbske javnosti pred tekmovanjem s športnega vidika velika. "Srbija bo imela v Katarju podporo navijačev, čeprav je tam za naše standarde vse zelo drago. Ljudje so našli načine, kako v Katar. Veliko akcij organizirajo srbske stavniške hiše, ki organizirajo pot. Številni navijači bodo nameščeni v Dubaju in v drugih mestih v Združenih Arabskih Emiratih, od tam pa bodo z letali potovali na tekme v Doho," razlaga Beograjčan in odkrije eno od težav, ki jih ima kot organizator svetovnega prvenstva Katar: nastanitev za vse, ki bodo prišli na tekme, ni dovolj. Nemški mediji so pred časom že poročali o naseljih ladijskih kontejnerjev, kjer bodo navijači lahko prespali za 200 evrov na noč, s tem pa Katar in bližnje države ob svojih letališčih začasno rešujejo probleme z nastanitvami.

Za razliko od nekaterih drugih sodelujočih držav na prvenstvo, se v Srbiji ne govori veliko o spornosti mundiala ob Perzijskem zalivu. "Zdaj se največ govori o strogih zakonih v Katarju, recimo prepovedi pitja alkohola, pa o obnašanju na ulici, da navijači ne bi imeli težav zaradi tega," pove Marinković. Pred leti najboljši mladi novinar v Srbiji meni, da bo nogomet z organiziranjem svetovnega prvenstva v Katarju izgubil zadnje obrise romantike. "Že nekdaj je nogomet postal politična stvar, čeprav Uefa in Fifa govorita, da v šport ne mešata politike. Katarju je bila organizacija svetovnega prvenstva omogočena zaradi denarja. Ta denar so v prvi vrsti vložili, da bi povečali svojo moč in pomen v politični borbi na Bližnje vzhodu s Saudsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Ni mi všeč, da bo svetovno prvenstvo v Katarju. Nogometni navdušenci so in bodo prikrajšani za marsikaj, kar dela nogomet lep in najpomembnejšo postransko stvar na svetu," pravi Marinković.

To so torej okoliščine glamuroznega prvenstva, o katerih se - med novimi stadioni in prestižnimi hoteli - v Katarju govori s pridržkom.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?