(ŠESTI DAN) Podžupan Gregor pa nič

Zdaj že vemo, da je po Damijanu Škrinjarju, najbolje plačanemu nadzorniku v sistemu podjetij Javnega holdinga Maribor, še pred tem pa generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, napihal še mariborski podžupan Gregor Reichenberg. Medtem ko je Šketa v alkoholnih policijskih postopkih ohranil dostojanstvo, s tem da se je opravičil in odstopil (Škrinjar je s povzročitvijo nesreče in domnevnim podkupovanjem zdravnika poseben primer), tega Reichenberg ni zmogel. Kar v resnici pove prav vse o njem. O njegovi integriteti, njegovem občutku za odgovornost, da o ugledu mestnega funkcionarja niti ne govorimo. Vse je na ničli. Ali če smo usklajeni z vremenom - celo pod lediščem. Na tem mestu bi lahko komentar zaključili, pa ga ne bomo.

Ker če sta se z županom Sašem Arsenovičem odločila, da se bosta norčevala iz javnosti, bi bilo prav, da bi oba (vsaj) molčala kot grob. Prvi bi ponudil odstop, drugi ga ne bi sprejel. Tako, kot sta se dogovorila mimo javnosti. In bi s tem končala to nedostojno zgodbo, to sprenevedanje, to klavrno izmotavanje. A nista (z)mogla. Podžupan je namreč poleg navideznega odstopa celo ponudil osemurno dobrodelno delo. Cinizem najhujše sorte. Ker, saj veste, osem ur izbriše vse. Ko bi ponudil vsaj uro na dan, celo leto. Vse to je v bistvu še bolj patološko, kot je bil primer nepreklicnega odstopa notranjega ministra Aleša Hojsa.

Pa se seveda ni tu končalo.