Matija Stepišnik
V ljubljanski Festivalni dvorani so se 15. aprila 2000 politični svatje zbirali za poroko SLS in SKD. Združitveni kongres temeljnih strank desnice je izza zavese, pravijo politične legende, dirigiral Janez Janša. Nekdanji član ZKS in disident v osamosvojitveni zgodbi je imel pristanek RKC, da prevzame roko nad desnico. Zveza SLS-SKD je ekspresno propadla, nastala je NSi. Matej Tonin, danes prvak te stranke, je bil tedaj star 17 let, dolgoletni Janšev učenec Anže Logar, ki je pred meseci ustanovil Demokrate, pa 24. Marko Balažic, predsednik SLS, je imel 16 let. Slovenska desnica je 25 let kasneje v marsičem drugačna, a bistvena determinanta je ista: gospodar igre je Janša, že več kot 30 let predsednik SDS, dominantne stranke te strani političnega prostora, ki se je po več preobrazbah pomaknila proti skrajnim legam. Nova desna generacija - politiki, ki so bili v času, ko je Janša ukrojeval desnico po svoji meri, golobradi mladeniči - razglaša, da je nastopil njen čas. A v resnici se bo to zgodilo, ko bo Janša tako rekel.
Prvak SDS je že dalj časa v kampanji, startni znak je, ko začne pisati eseje z zarotniškimi scenariji, ki se sicer sproti sesuvajo, in organizira mitinge resnice o "krivosodju", "udbo mafiji", "globoki državi" ... - vse v funkciji mobilizacije baze. Tonin, vmes umaknjen na evroposlanski fotelj v Bruselj, sanja o bloku, koaliciji pomlajene desnice, ki bi bil hkrati alternativa JJ za volivce s te strani političnega polja, ki imajo odbojni refleks do SDS. Logar se drži ob robu teh tipanj, iniciativ, prve sondaže rejtingov Demokratom namreč solidno kažejo. Ob tem si bodo z ustanovitvijo poslanske skupine po prebegu poslanca Svobode zagotovili še več medijskega prostora. SLS ostaja izgubljena v prostoru in času, s kupom notranjih težav in konfliktov, a se je obranila (vsaj prvega) naskoka Petra Gregorčiča na vrh. Vse težave, ki so se kopičile po izpadu iz parlamenta, bodo reševali še z enim kongresom, kjer bodo po serijski menjavi predsednikov iskali naslednjo (od)rešitev. Nova (ne)znanka v enačbi je Fokus, ki ga je ustanovil Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, v projektu pa je sodelovalo "pol SLS". Fokus je politična operacija, povezana z interesi gospodarstva oziroma kapitala, da bi še močneje vstopili v politične procese, med cilji pa je tudi eliminacija Levice iz prihodnjih vladnih potencialov. Pavel Rupar z Glasom upokojencev je klasični Janšev satelitski projekt za pobiranje po skrajnih, vulgarnih kotičkih volilnega telesa. Satelitov je bilo zadnja leta veliko, a neuspešnih. JJ se do zdaj kombinatorika "čiste" desnosredinske vlade ni izšla, vedno je na krov vkrcal priložnostne potnike iz liberalnega centra. Predvolilna gneča na desni - JJ je v celoti ne kontrolira, zato je občasno nervozen - je simptom stanja, naveličanosti dominance enega človeka. Vse stranke, ki iščejo mesto pod desnim soncem - NSi ostaja brez preboja kljub menjavi vodstva pred časom in obratom v sredino in nazaj v ideološke, identitetne teme -, so že občutile, kako je, ko se znajdeš v znameniti Janševi "mesoreznici". Zato so padale močne besede in sklepi v stilu, da z JJ nikoli več. A po počasnem bledenju pogumnih napovedi na koncu vsi slej ko prej pristanejo v Janševem objemu oziroma bolje rečeno primežu. NSi je potencialno najbolj na udaru padca čez parlamentarni rob zaradi prihoda novih plejerjev na sceno, a vsem pro forma radostno "čestita in jih pozdravlja".
Leto do volitev potekajo procesi, pogovori, konflikti in konsolidacije najprej znotraj polov, vse za startne pozicije v zaključnih fazah kampanje. Nato sledi odprti spopad vseh proti vsem. Dogajanja na desni, od prvih pogovorov izvršilnih odborov NSi in SLS do drugih tipanj, kakšen format sodelovanja bi bil sploh izvedljiv, so nekoliko v senci turbolenc v koalicijskih vrstah: od policije in vseh priteklin, kar se Golobu vleče skozi ves mandat in zaradi česar mu za vratom visi tudi policijska ovadba, do najnovejše afere Spirit-SD. Bistveno vprašanje, ki zadeva trenutno dve najmočnejši stranki, torej SDS in Svobodo, je, ali bodo tudi volitve 2026 ostale tekma Janše in Goloba. Slednji ve, da ga lahko ogrozi predvsem nov novi obraz, politična inovacija, ki je v bloku postala stalnica. Ampak denimo Vladimirju Prebiliču na levici mnogi očitno ne zaupajo dovolj. Je možna naveza Levica-Vesna? Če novega obraza ne bo ali če se ne vzpostavi druga močnejša fronta znotraj leve sredine, kar ta hip ne izgleda realno, bo za šefa vlade in Svobodo delalo taktično antijanša glasovanje.
Osrednja vladna fronta ostaja zdravstvo, nepremičninski davek se je že pokazal kot veliko potencialno tveganje za finale mandata. Temeljna skrb vodje SDS je nevtralizacija morebitnega Logarjevega zažiranja v njegov SDS-beton, naracija spopada s kontinuiteto, ki da jo še vedno najbolj personalizira Milan Kučan, bo očitno uporabljena in uporabna vsaj še enkrat. Mu bo uspelo okvir volitev vzpostaviti kot referendum o vladi, levici? Bo Golob na drugi strani še zaprl kakšne večje vladne projekte, z nekaterimi v nastavkih pa šel na volitve in jih prezentiral kot agendo za drugi mandat? Janševa "stara politika" antikomunizma z dodatno recepturo antiwokizma Golobu omogoča, da se ohranja v poziciji alternative, še vedno na nek način novega obraza. Nekateri igralci iz ozadja bi se mu že odrekli, a v tem trenutku očitno nimajo drugih rešitev. Walter brani Sarajevo, Golob pa Slovenijo pred janšizmom? Čeprav je sam soočen z resnimi kritikami o prelomljenih obljubah o drugačni politiki in z očitki zlorab oblasti. Trenutna hegemona svojih političnih taborov ob tem lahko računata na polarizacijo, ki je globalni trend, v demokratičnih državah pa se sočasno krepijo avtoritarni pristopi, zdaj še na pogon Trumpove zmage. Ostale v tem primeru čakajo ostanki, ki bodo padli z volilne mize.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
