Začetek je buren. Stranke nove desnosredinske koalicije pod vodstvom Janeza Janše si ob podpori Resnice od prve minute novega mandata vztrajno prizadevajo za uresničitev svoje agende. Še preden je vlada sestavljena, so s sprejetjem interventnega zakona spravile na okope opozicijo, sindikate in nevladne organizacije. Z dnevom spomina na žrtve komunističnega nasilja pa odprle še ideološko fronto z delom levega političnega telesa.
Glede tega se na desnici ne razburjajo, sindikate, nevladnike in borčevske organizacije namreč tako ali tako vidijo zgolj kot podaljšek levih političnih strank. Kot je možno razbrati iz izjav predstavnikov koalicijskih strank, se ne bojijo niti referenduma, saj menijo, da bodo ljudje podprli spremembe, ki jih prinaša sporni omnibus zakon. Buren začetek mandata novi koaliciji lahko ustreza iz več razlogov.
Po nekaterih ocenah je šlo pri interventnem zakonu in spominskem dnevu zgolj za medsebojno testiranje koalicijskih partnerjev o tem, kako trdna je nova koalicija. A to je bil tudi test nove opozicije za igro na vzdržljivost. Na levici, predvsem v Svobodi, ki bo tokrat prvič v opoziciji, bodo morali šele dokazati, da zmorejo parirati SDS na oblasti, ob tem pa še paziti, da pri nasprotovanju vladnim predlogom ne izgubijo mobilizacijskega potenciala med volivci. Težko je namreč pričakovati, da bodo državljani ves mandat nasprotovali ukrepom vlade z enako vnemo in tempom, kot jih bo ta sprejemala.
Področje demografije bo izjemno poudarjeno v novem mandatu
A prava igra se šele začenja. Vse našteto bi se lahko čez nekaj časa zdelo zgolj kot uvertura ali celo kot dimna zavesa pred spremembami, ki se v ozadju že načrtujejo. Tu že pridemo do druge zgodbe, ki bo pomembna kmalu na začetku mandata. Z veliko verjetnosti je možno pričakovati, da bo po vzpostavitvi vlade sledil prevzem vzvodov odločanja najprej v Slovenskem državnem holdingu in nato še v domači energetiki. Resnici na ljubo bo s tem Janševa vlada ravnala enako, kot je pred njo vlada Roberta Goloba, zato pri tem ne bo imela nobenih zadržkov. Ob tem bo zelo pomemben infrastrukturni resor, ki bo spet zajemal tudi energetiko, saj bo v aktualnem mandatu predvidoma sprejeta odločitev o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Kot v času tretje Janševe vlade bo združeni resor spet vodil Jernej Vrtovec. Takrat je ministrstvo izdalo energetsko dovoljenje za JEK 2. Še pred tem je Vrtovec podpisal memorandum o strateškem civilnem jedrskem sodelovanju med Slovenijo in ZDA. V vlado se tako vrača minister, ki je v dobrih odnosih z Američani, in to na položaj, ki je zanje najbolj zanimiv. Za gradnjo drugega bloka, ki bo stala vsaj 15 milijard evrov in bo največji infrastrukturni projekt v zgodovini države, se namreč poteguje tudi Westinghouse.
Vrtovca je takrat na poti v Washington spremljal državni sekretar Blaž Košorok, zanesljiv kader SDS za položaje v energetskih podjetjih. Košorok, sicer tudi nekdanji direktor HSE, se je tik pred koncem mandata leta 2022 z ministrstva preselil na čelo Gen energije, ki je zadolžena za vodenje projekta JEK 2. Glede na dogajanje ob koncu mandata tretje Janševe vlade, je prevzem Gen energije na simbolični ravni pomenil osvojitev pomembne trdnjave. Ta družba je tudi polovična lastnica Gen-I, največjega slovenskega trgovca z elektriko, ki ga še danes obvladuje Golobov krog. Ne nazadnje ga vodi Maks Helbl, mož generalne sekretarke v Golobovi vladi Barbare Kolenko Helbl. Vodenje Gen energije pa je medtem prevzela Nada Drobne Popović, teta Golobove žene Tine Gaber. Kakorkoli že, ker je kmalu zatem sledila menjava oblasti, se je Košorok moral posloviti s tega položaja. Kot rečeno, zdaj je možno pričakovati podoben vrstni red menjav od SDH do energetike in naprej.
Kar zadeva SDH, pa je kadrovski vpliv na družbe v državni lasti, ki bi ga koalicija pridobila z njegovim prevzemom, morda nekaj, kar se samo še danes zdi pomembno. Koalicija namreč na dnevni red vrača načrt iz tretje Janševe vlade – ustanovitev demografskega sklada, na katerega bi prenesli celotno državno premoženje. Ustvarjene dobičke pa bi nato porabili za financiranje pokojninskega sistema.
Demografija je področje, ki bo tudi zunaj finančnega resorja izjemno poudarjeno v novem mandatu, deloma tudi zaradi preteklih dogodkov. Potem ko je tretja Janševa vlada ustanovila urad za demografijo s sedežem v Mariboru, ga je kasneje Golobova vlada ukinila, večina zaposlenih pa je naposled končala na uradu za oskrbo in integracijo migrantov. Pri tem je šlo za maščevalno in nezrelo potezo levosredinske vlade, ki se ji zdaj vrača tako, da demografija dobiva svoje mesto na ravni ministrstva. A to bo zahteven resor, katerega naloga bo tudi ureditev dolgotrajne oskrbe, na katero je imela desnica v opoziciji toliko pripomb. Demografija je sicer tema, s katero se resno ukvarjajo v vseh evropskih državah, saj posledice staranja prebivalstva in nizke rodnosti vplivajo na vzdržnost pokojninskih sistemov. Tega se drugod v Evropi zavedajo socialdemokratske in liberalne stranke, na drugi strani tudi razumne konservativne stranke vedo, da povsem brez migracij zaradi sprememb na trgu dela v prihodnosti pač ne bo šlo. Gre za pereče vprašanje prihodnjih desetletij, kjer bi prav tako morali stremeti k iskanju nacionalnega konsenza, in škoda, da se je v Sloveniji tako hitro spolitiziralo.
Koalicija bo tudi v nadaljevanju mandata delala tako kot na začetku – hitro, učinkovito in neizprosno, kar se tiče zahtev po dodatnih javnih razpravah. Opozicija bo imela težko delo. A tudi vladanje ne bo enostavno. Tako kot v prejšnjih Janševih vladah bodo najvišji davek plačale manjše stranke, če to ni skladno z voljo njihovega članstva. Tokrat pa v koaliciji teh niti ni dovolj, temveč odločilna podpora prihaja izven koalicije, iz stranke Resnica, kjer glede na nedavne izstope že nastajajo prve razpoke.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
