Ni dvoma, da je RTV Slovenija, še zlasti nacionalna televizija, pristala na najnižji točki doslej - je v izdihljajih, za katere je edini izhod urgenca ali vsaj poskus urgentnega ohranjanja pri življenju. Urgenca, prvenstveno v obliki novele zakona o RTV, sicer ni zagotovilo, da bo "pacient", za katerega se silovito bojujejo ali pa potegujejo politika, stroka, javnost ... še (pre)živel, še zlasti ne v dostojni formi. Za več vitalnih organov RTVS, ki so že odpovedali ali delujejo le še za silo, bi utegnilo biti tudi urgentno reševanje "naše male klinike" (pre)pozno. Uničljivih posledic udarcev, ki jih v relativno kratkem obdobju zadaja sedanja spolitizirana vodstvena struktura ob asistenci večine članov programskega sveta in ob instrumentaliziranem delovanju odgovorne urednice informativnega programa, ni mogoče več pokrpati. Nekaterih ključnih funkcij se ne da ali se jih ne bo dalo več obuditi in jim noben zakon več ne pomaga.