Titov spomenik v Velenju je čez noč ostal brez glave. No, menda ne ravno čez noč, v - kot so poudarili na Planetu 18 - "ekskluzivnem intervjuju" je 49-letni Velenjčan razkril, da je z rezilno žico hodil na delo več noči. A namesto da bi za protipravno ravnanje Velenjčan prejel zgolj to, kar si je zaslužil, torej kritiko svojega ravnanja, je v delu slovenske javnosti postal junak.
Začnimo zgolj z dejstvi. V Velenju je uničen kip. Spomenik, ki tam stoji od leta 1977. Policija je osumljenca, ki je glavo spomenika vozil v prtljažniku avtomobila, tudi prijela. Naslednji koraki so jasni: ovadba, obtožni akt in nato sodba sodišča. To, ali gre (zgolj) za poškodovanje tuje stvari ali za poškodovanje predmeta, ki je kulturnega pomena, zgodovinske vrednosti, ostaja v rokah organov odkrivanja in pregona ter sodišč.
A v dejstva se, še zlasti, ker gre za kip Josipa Broza - Tita, nekdanjega predsednika SFRJ, hitro vmešajo čustva. Da kip ne bi bil tarča nepridiprava, če ne bi bil Titov, sicer ne gre slepo trditi, kajti kar nekaj je primerov, ko so skulpture kakšnih drugih pomembnežev izginile zgolj zaradi materiala, iz katerega so izdelane. Po dveh letih od izginotja smo v mariborskem parku spet dobili doprsni kip Leona Štuklja, če navedemo le en primer. Toda moški, ki je kip obglavil, ne skriva, da si je tarčo izbral, ker je spomin na ostanek komunističnega režima, ki ga je v preteklosti preživela tudi Slovenija. Zakaj so Velenjčana vodila tako močna čustva, da se je s silo spravil na kip, če že ni bila zgolj objestnost, v bistvu ne vemo. Da se sprašuje, kakšno sporočilo dajemo mladim, ko na javna mesta postavljamo obeležja diktatorjem, je dejal v intervjuju Velenjčan, ki, glede na njegovo starost, kaj dosti opravka s Titom ni imel. Bolj kot njegove izjave, da ni želel nikomur nič hudega, pa bode v oči dejstvo, da je medij poskrbel, da je izpadel junak. Drži, v skladu z novinarskim kodeksom smo novinarji dolžni poiskati tudi drugo plat, dati možnost za odgovor tudi tistemu, o katerem pišemo, če je za to le možnost. A obstajajo tudi določila kodeksa, ki jasno povedo, kako to narediti. Da namesto obsojanja dejanja, ki ni nič drugega kot navaden barbarizem, medij, naklonjen desni politični opciji, ki ob poškodovanem kipu le še doliva olja na ogenj, je novinarsko in tudi širše družbeno nevzdržno. Še toliko bolj, kajti taisti človek, ki je uničil tujo last, preko istega medija nato poziva odločevalce v državi, naj poskrbijo, da simboli totalitarizma, komunizma v državi izginejo. K čemur se je hitro prilepila tudi politika. "Žalostno je, da morajo za osnovno demokratično higieno namesto državnih in lokalnih oblasti skrbeti posamezni pogumni državljani," je zapisal predsednik SDS Janez Janša. Na drugi strani velenjski odbor Gibanja Svoboda želi izredno sejo mestnega sveta z besedami, da braniti pomeni braniti skupnost, ki je Velenje ustvarila.
Da se bodo politiki o tem, kdo je bil med drugo svetovno vojno in malo po njej na pravi strani, prerekali še globoko v 21. stoletje, navkljub obsodbam nacizma, fašizma in komunizma, nikogar več prav ne bega, četudi je to dejstvo skrb vzbujajoče. Še bolj pa skrbi, da se mediji na sicer težavnem medijskem trgu obnašajo, kot da zanje mej, če že ne moralne, pa vsaj meje zdravega razuma, ni. Nekritičen odprti mikrofon za nekoga, ki je prestopil mejo zakona za medij, ki se deklarira za profesionalnega, pomeni kršenje vseh standardov.
Pretirano je pričakovati, da se bo Društvo novinarjev Slovenije ob vsakem tovrstnem medijskem ekscesu oglasilo, kajti potem lahko v teh zblaznelem svetu počne le še to. Obstaja Novinarsko častno razsodišče (NČR), kamor se lahko obrne prav vsak. Obsodbe so res zgolj moralne kazni, a če se jih nabere dovolj, bo medij izgubil kredibilnost, hkrati pa obsodbe na NČR niso nepomembne v nadaljnjih postopkih na sodiščih - kadar ta sploh odločajo. In potem bodo morebiti novinarji res dobro razmisli, preden bodo, kot ob zadnjem mednarodno preiskanem primeru femicida, ki se je zaradi iskanja storilca iz naše severne sosede preselil tudi k nam, zapisali, da krvnik joče v zaporu, ker "jo je imel tako rad". Resno?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
