Hrast plutovec je tipično drevo, ki raste v Alenteju.
Datum 20. september 2025 06:00
V nadaljevanju preberite:
- Lizbona je morala bliskovito postati turistični diznilend, da zdaj lahko zapojem hvalnico počasnemu podeželju. Moje portugalsko življenje se je pred petnajstimi leti moralo začeti v Cascaisu nedaleč od Lizbone, da me je pred dobrim letom dni lahko očarala še tihotna vas z zanimivim imenom Porto da Espada. Kakor pristan za meč. Če je pero res meč, je Porto da Espada najboljši pristan.
- Stopam naprej ob cesti, po kateri skoraj nihče ne pripelje, zgodaj je še. Sonce se komaj nakazuje za hribom, za seboj imam že tisoč korakov, a komaj tri moške, ki vsak v svojem avtomobilu odbrzijo mimo, nesrečnega psa, ki me z dvorišča oblaja na verigi, in starko, ki na kamniti klopi na robu vasi čaka na avtobus. Zaželiva si Bom dia!, nasmehneva se druga drugi, nakar me pogleda živahno kot vragec, obrne navzgor kazalec in vzklikne Bom passeio! Naj bo danes srečen dan, pomislim.
- Lahko nanizam še več lepih primerov, ki kažejo, kaj vse je na periferiji mogoče narediti za ljudi, in pokažem še več navdušenja nad tem, kako je obrobnost pogosto obrobna samo v praznih glavah, odročnost pa odročna samo v plehkih predstavah. Na primer: po naravnem parku Serra de São Mamede teče bistra reka Sever, ki jo v naselju Portagem na mestu, na katerem so z betonom zalili tla, vsako poletje zajezijo in spremenijo v brezplačno kopališče.
- Lizbona je morala bliskovito postati turistični diznilend, da zdaj lahko zapojem hvalnico počasnemu podeželju. Moje portugalsko življenje se je pred petnajstimi leti moralo začeti v Cascaisu nedaleč od Lizbone, da me je pred dobrim letom dni lahko očarala še tihotna vas z zanimivim imenom Porto da Espada. Kakor pristan za meč. Če je pero res meč, je Porto da Espada najboljši pristan.
- Stopam naprej ob cesti, po kateri skoraj nihče ne pripelje, zgodaj je še. Sonce se komaj nakazuje za hribom, za seboj imam že tisoč korakov, a komaj tri moške, ki vsak v svojem avtomobilu odbrzijo mimo, nesrečnega psa, ki me z dvorišča oblaja na verigi, in starko, ki na kamniti klopi na robu vasi čaka na avtobus. Zaželiva si Bom dia!, nasmehneva se druga drugi, nakar me pogleda živahno kot vragec, obrne navzgor kazalec in vzklikne Bom passeio! Naj bo danes srečen dan, pomislim.
- Lahko nanizam še več lepih primerov, ki kažejo, kaj vse je na periferiji mogoče narediti za ljudi, in pokažem še več navdušenja nad tem, kako je obrobnost pogosto obrobna samo v praznih glavah, odročnost pa odročna samo v plehkih predstavah. Na primer: po naravnem parku Serra de São Mamede teče bistra reka Sever, ki jo v naselju Portagem na mestu, na katerem so z betonom zalili tla, vsako poletje zajezijo in spremenijo v brezplačno kopališče.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
