Mariborskim krvodajalcem dobro znana klet pod urgenco UKC Maribor od korone naprej večinoma sameva, kar seveda ne pomeni, da je krvodajalstvo zastalo, le lokacija odvzema je drugje. Zaradi zagotavljanja varnosti krvodajalcev so odvzem krvi krvodajalcem preselili iz UKC Maribor v prostore medicinske fakultete. Zastoj v krvodajalski verigi bi namreč bil lahko poguben za številne bolnike. Pravzaprav številčnejše, kot je darovalcev, saj je pot krvi od odvzema do bolnika vse prej kot premočrtna. Kri v bolnišnici predelajo – ločijo na posamezne krvne sestavine in iz ene vrečke, polne krvi, kot pravijo še neobdelani krvi, nastanejo tri komponente, vsaka od njih rešuje življenja drugim bolnikom. Vsaka darovana kri lahko reši življenje trem bolnikom.
V sprejemni sobi iz hladilnih posod transportnih torb ravno zlagajo vrečke krvi iz krvodajalske akcije v Murski Soboti. Vrečke s krvjo iz Rač, kjer so prostovoljci v ponedeljek na terenski akciji darovali kri, so že dalje v procesu predelave. Krvi ne ohlajajo, dokler ni pravilno ločena na sestavine. "To niso hladilne torbe, so le kontejnerji. Kri je topla, ko pride iz človeka v vrečko, in se postopoma ohlaja med transportom in nato še v prostorih Centra za transfuzijsko medicino. Temperatura ne sme pasti pod 24 stopinj Celzija, zato temperaturo skrbno beležijo med transportom krvi, med delom pa nadzorujemo temperaturo prostorov, v katerih poteka predelava krvi," pravi Petra Leber, specialistka transfuzijske medicine.
Najbolj je temperatura pomembna za trombocite, saj bolje delujejo pri temperaturah nekaj nad 20 stopinj Celzija, in kri, predvidena pripravi trombocitov – krvnih ploščic, naj se ne bi ohladila pod to temperaturo, saj bi trombociti v tem primeru slabše delovali.
Ločevanje krvničk in plazme
V UKC Maribor predelujejo kri krvodajalcev s Ptuja, iz Murske Sobote in Maribora z okolico, kar predstavlja velik logistični izziv, saj mora biti vsaka enota polne krvi pravočasno sprejeta in predelana znotraj ustreznih časovnih okvirov ter po končani predelavi čim prej shranjena na ustrezni temperaturi v hladilniku ali zamrzovalniku.
Kri mora počakati vsaj tri do štiri ure, preden jo sploh lahko začnejo predelovati, predelava pa mora biti zaključena v osmih urah po odvzemu, kar je dodaten logistični izziv, saj je treba vračunati čas odvzema, prevoz, centrifugiranje in ločevanje enot na plazmo in rdeče krvničke ... Ob koncu procesa so ločeni elementi: plazma, eritrociti - rdeče krvničke in trombociti - krvne ploščice. Predelava vrečk, polnih krvi, se pogosto zavleče v pozno popoldne, saj je vezana na čas odvzema.
Kri mora počakati vsaj tri do štiri ure, preden jo sploh lahko začnejo predelovati, predelava pa mora biti zaključena v osmih urah po odvzemu
Nazaj na začetek. Po sprejetju del vrečk s polno (torej neobdelano) krvjo sestre obesijo vrečke na stojala in kri steče skozi posebne filtre, ki odstranijo bele krvničke - levkocite. Vrečice krvi nato centrifugirajo na visoki hitrosti. Ob tem se sestavine krvi ločijo na plasti: zgornja plast je tekoča plazma, v spodnji plasti so rdeče krvničke ali eritrociti. Sledi ločevanje s posebnimi napravami, stiskalci krvi, s pomočjo katerih plazmo odlijejo v posebno vrečico, eritrocitom pa dodajo dodatno raztopino, ki omogoča njihovo optimalno preživetje. Plazmo nato čim prej zamrznejo, eritrocite pa takoj shranijo v hladilnike na temperaturo okrog okoli štiri do šest stopinj Celzija. Del vrečk s polno krvjo ne filtrirajo takoj, temveč filtrirajo posamezne krvne komponente šele po ločevanju. Pri teh se v sredini loči še tretja plast, bogata s trombociti in levkociti.
Pomembno je vedeti, da sistem vrečk omogoča prehajanje plazme in eritrocitov med vrečkami tako, da kri niti enkrat ne pride v stik z zunanjim okoljem ali zrakom, gre za tako imenovani zaprti sistem. Prav vsaka vrečka je označena z edinstveno črtno kodo, vsaka darovana kri v Sloveniji ima eno in edino številko s črtno kodo, ki se nikoli ne podvoji. Ta edinstvenost številke darovane krvi omogoča sledljivost od darovalca do prejemnika. Hkrati zagotavlja anonimnost darovalca.
Kri, ki so jo danes darovali krvodajalci, s tem še ni zaključila svoje poti. Vzporedno s potekom postopkov predelave krvi poteka tudi testiranje odvzetih vzorcev krvodajalcev.
Vse krvne komponente torej počakajo na dokončanje testov do jutrišnjega dne. V transfuzijskem žargonu je to "karantena". Jutri bodo vsako krvno komponento označili s črtno kodo s podatki o krvni komponenti, krvni skupini in datumu odvzema. Krvne komponente bodo šele tedaj sproščene za uporabo oziroma izdajo za bolnike.
Eritrociti, plazma in posebneži - trombociti
Koncentrat rdečih krvničk - eritrocitov hranijo v hladilnikih na temperaturi štiri do šest stopinj Celzija. Njihov rok trajanja je 42 dni. Eritrociti so v hladilnikih lepo razvrščeni po krvnih skupinah, vrečke s starejšim datumom so spredaj in gredo najprej k bolnikom, z namenom, da zagotovijo porabo vseh odvzetih enot. "Za določene skupine bolnikov, kot so otroci, kardiokirurški bolniki, hematološki bolniki, vedno namenimo najbolj svežo kri," poudari Leberjeva.
Plazma je edini sestavni del krvi, ki ga zamrznejo v šestih urah, uporabna pa je še tri leta, če je hranjena pri -35 stopinjah Celzija. Del zbrane plazme prejmejo bolniki, predvsem z motnjami strjevanja krvi. Preostali del pošljejo na nadaljnjo predelavo v farmacevtsko podjetje, kjer iz nje s posebnimi postopki ločijo najpomembnejše beljakovine in pripravijo zdravila iz krvi: faktorje strjevanja za zaustavljanje krvavitev, albumine predvsem za bolnike z motnjami delovanja jeter, ledvic in imunoglobuline - koncentrate protiteles za bolnike z imunskimi motnjami. Sodelovali so tudi v slovenskem projektu zbiranja plazme prebolevnikov covida-19, z namenom zdravljenja hudo bolnih covid bolnikov in s plazmo so pomagali tudi bolnikom s covidom-19 v UKC Maribor.
Od tovarn do facebooka
Četrtega junija 1945 smo Sloveniji odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi, zato na ta dan praznujemo slovenski dan krvodajalstva, deset dni kasneje pa se na krvodajalstvo spomni ves svet. Bojana Bizjak, predstojnica Centra za transfuzijsko medicino v UKC Maribor, opozarja na spremembe v sistemu.
Zadnje tedne pozivate krvodajalce k darovanju krvi bolj kot sicer. Gre za priprave na poletje, ko je krvi manj, ali krvi primanjkuje že sedaj?
“V tem trenutku v Sloveniji primanjkuje predvsem RhD negativne krvne skupine, te zaloge so res nizke in Rdeči križ smo zaprosili za obveščanje z dodatnimi esemesi. V času epidemije se je število krvodajalcev znižalo za okoli deset odstotkov, je pa bilo tudi manj operacij in količine so se izšle. Poraba se je zmanjšala, ljudje so bili več doma, manj je bilo nesreč, sedaj pa se število nesreč strmo viša. Si pa centri med sabo pomagamo. Ko nekje zmanjka krvne skupine, jo pošljejo od tam, kjer je te skupine več. To sodelovanje je dobro.”
Sistem krvodajalstva je rasel in se razvijal v prejšnji državi in baza je bila trdna, sedaj se ta populacija stara, nekateri morajo prenehati darovati kri. Kako pomladiti populacijo?
“Z Rdečim križem se zavedamo, da se je treba prilagajati spremembam v družbi. Korona nas je nekako prisilila v to, da moderniziramo sistem vabil in sedaj pošiljamo esemese. Sistem je bil zelo zastarel, krvodajalci so bili vabljeni preko plakatov, z dopisnicami ... Korona je le pospešila prehod, saj danes generacija, ki bi jo radi naslovili, živi predvsem z novimi komunikacijskimi sredstvi. Tukaj so nam v veliko pomoč študenti medicinske fakultete s projektom Epruvetka. Mladi seveda lažje dosežejo mlade. V času epidemije je bil predvsem problem, da so odpadale dijaške in študentske akcije, torej tiste, na katerih temelji pomladitev krvodajalskih baz. So pa razlike med mestom in vasjo, v sredinah, kjer je prebivalstvo bolj prepleteno, informacija lažje pride do mladih in mestnemu življenju to manjka.”
Ampak nekoč so tudi v mestih velike zaloge krvi zagotavljali tovarniški kolektivi.
“Res je. Takrat smo le poklicali v katero od večjih mariborskih tovarn in samo iz ene tovarne je prišlo 50 vrečk samo ene krvne skupine. Ti časi so mimo in tudi Rdeči križ ima velike izzive, mi pa jim stojimo ob strani.”
Posebno poglavje v zgodbi o krvi so krvne ploščice ali trombociti. Trombocite pridobijo s pomočjo drugega centrifugiranja iz levkocitno-trombocitnih plasti. Trombociti zaustavljajo krvavitev pri ljudeh, ki nimajo lastnih trombocitov; uničuje jih denimo kemoterapija, pomanjkanje trombocitov pa povzročajo tudi druge bolezni, hude izgube krvi. Trombociti so sploh nekaj posebnega. Imajo podobno barvo kot plazma, ampak ko vrečico s trombociti Leberjeva postavi pred svetlobo, se gosta tekočina prične vrtinčiti. So živi, dihajo in se hranijo. Ohranjajo jih v tresalnikih pri 20 stopinjah Celzija, membrana vrečke je delno prepustna, saj porabljajo kisik. "V nepropustni vrečki bi propadli," pravi zdravnica.
Vse naprave, ki ohranjajo različne temperature za različne komponente krvi, so zvezane z alarmom in lučjo, ki spominja na tiste iz ameriških filmov. "Tega alarma ne želite slišati," se smeji bližnja sestra v komandni sobi. Pojasni, da je alarm namenjen nadzoru temperature v prostorih, hladilnikih ali zamrzovalnikih. Vsaka naprava ima še svoj ločen neodvisen sistem nadzora ustrezne temperature.
Preizkusi, preizkusi in testiranje
Delo pa nikakor ni končano, ko so vse ločene komponente krvi pospravljene v komore. Preden bolnik prejme darovano kri, v laboratoriju izvedejo navzkrižni preizkus. Treba je namreč izvedeti, ali je kri ustrezna. Samo ujemanje krvnih skupin ni dovolj, telo lahko zavrne darovano kri tudi iz drugih razlogov. Petra Leber: "Vzamemo eritrocite krvodajalca, serum bolnika in naredimo navzkrižni preizkus. Če nastane reakcija, ta krvna komponenta ni primerna za bolnika, in poiščemo kri, ki je zanj primerna. Velika večina ljudi ima negativne navzkrižne preizkuse. Na srečo je prisotnost protiteles proti rdečim krvničkam med bolniki redek pojav."
Medtem ko v prvih prostorih mehansko obdelujejo kri, v laboratoriju zadaj tečejo preiskave in preverjanja, iščejo viruse in druge odklone, vse, kar bi lahko pomenilo tveganje. Če so rezultati neustrezni, kri zavržejo.
Bojana Živkovič, specialistka transfuzijske medicine v laboratoriju, kjer testirajo krvne skupine krvodajalcev, vnovič poudari, kako pomembna je sledljivost krvi. Pravzaprav to poudarjajo prav vsi v verigi preskrbe s krvjo. Kode in kartoni morajo biti usklajeni in tukaj dobijo krvodajalci številke. Algoritmi analiz so zastavljeni glede na to, kolikokrat je krvodajalec daroval kri. Kri tistih, ki darujejo prvič, se analizira bolj natančno, a prav vsakič preverijo krvno skupino in prisotnost eritrocitnih protiteles. "Vsakič, ko nastanejo odstopanja, naredimo dodatne preiskave, in če se zadeva razreši, kri uporabimo, v nasprotnem primeru se zavrže. Prenos podatkov je avtomatiziran in podatki se morajo ujemati tudi z zgodovino krvodajalca," pravi Živkovičeva. Laboratoriji za bolnike in krvodajalce so ločeni, enako aparature, tako da se ne more zgoditi, da bi z istimi aparati analizirali kri bolnikov in krvodajalcev. Vsaka enota krvi se testira na hepatitis B in C, hiv in sifilis. V zadnjih petih letih so zabeležili res malo okužb. Tako so hiv odkrili v zadnjih petih letih le v enem vzorcu, nekaj več, a še vedno prešteto s prsti ene roke, je bilo število primerov obeh hepatitisov, še največ je bilo sifilisa - pet primerov. Za 20.000 krvodajalcev na leto izredno malo.
A to še ni vse, drugi vzorec iste krvi potuje še v Ljubljano, kjer v laboratoriju iščejo nukleinske kisline, vezane na omenjene viruse, in sicer z bolj občutljivo preiskavo. "Šele jutri, ko dobimo izvide iz Ljubljane in vidimo, da je vse negativno, se lahko kri sprosti za izdajo," zaključi Živkovičeva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
