
Od razglasitve epidemije se je delo zdravstvenih inšpektorjev obrnilo na glavo. Opravili so še enkrat več nadzorov, številka je poskočila z 28.603 v letu 2019 na kar 64.931 v lanskem letu, do 15. oktobra letos pa so opravili že 44.721 inšpekcijskih nadzorov. Na zdravstvenem inšpektoratu med nadzori na področju nalezljivih bolezni že drugo leto prevladujejo inšpekcijski pregledi upoštevanja ukrepov za zajezitev širjenja nalezljive bolezni covid-19. Na enem smo se jim pridružili. Čeprav so pregledi izvajanja pogoja PCT nenajavljeni, je bilo v Termah Zreče izjemoma drugače. Ob inšpektorju Damjanu Strelcu iz pisarne v Slovenski Bistrici, ki je opravljal nadzor, sta bili prisotni še zdravstvena inšpektorica Eva Kompan in Deana Potza, pristojna za odnose z mediji, sicer tudi inšpektorica, ob njih pa tudi Večerova novinarka in fotoreporter.

Šerif? Ne, inšpektor
"Dober dan. Zdravstvena inšpekcija," je ob vstopu pozdravil inšpektor Strelc in se identificiral s službeno izkaznico inšpektorja in značko, ki ga pooblaščata za opravljanje nadzora. Podobna je šerifovski znački in že sama po sebi vzbuja (straho)spoštovanje. Mlajši inšpektorji značk nimajo več, le izkaznico v obliki osebne izkaznice. "Preverjamo, na kakšen način nosilec dejavnosti preverja pogoj PCT v hotelu in na kopališču, kako preverjate, da vaši zaposleni izpolnjujejo pogoj PCT, kako skrbite za razkuževanje, ali so vsa obvestila na vidnem mestu in kako zagotavljate ustrezno prezračevanje glede na epidemiološko tveganje," je Mateju Krošlju, vodji hotelirstva in gostinstva, pojasnil inšpektor. Brez skeniranja covidnih potrdil vstopa v hotelski kompleks ni bilo. Nato je Krošelj, oborožen z debelim fasciklom, pojasnil, da imajo seznam sodelavcev po priimkih in evidenco, katerega od pogojev - P, C ali T - izpolnjujejo. Po pripombi, da je takšno zbiranje podatkov marsikoga marsikje zelo razburjalo, je vodja pojasnil: "Mi naše zaposlene prosimo za te podatke. Če želijo, jih dajo, če ne, imajo navodilo, da jih imajo pri sebi. Teh podatkov od njih ne smemo zahtevati."

Inšpektor je ugotovil, da ima podjetje seznam zaposlenih, na katerem je za vsakega označeno, katerega od pogojev izpolnjuje. Naključne zaposlene, ki jih je srečal v času nadzora, je povprašal po pogoju, ki ga izpolnjujejo, in to ob koncu preveril na delodajalčevem seznamu. "Vseh ne moremo preveriti, to tudi ni namen nadzora. Naključno preverjamo," pojasni inšpektor. "Neki dvom je, vedno," doda, "a hkrati mora biti tudi zaupanje." Inšpektorja iskreno pojasnita, da je tudi od pristopa zavezanca odvisno, koliko v globino se inšpektor ob nadzoru spusti.
Že ob vstopu je izurjeno inšpektorjevo oko opazilo, da na razkužilih ob vhodih ni deklaracije. "Kako zagotavljate, da je v teh posodicah razkužilo?" ga je zanimalo. Krošelj je pojasnil, da razkužila kupujejo v večjih količinah in nato polnijo posodice: "Na začetku smo imeli manjše posodice z nalepkami, ampak so nam pokradli veliko razkužil. Tudi če preverite, vohate, da je razkužilo." Če bi zdravstveni inšpektor podvomil o vsebini razkužila, bi obvestil urad za kemikalije, ki izvaja nadzor nad vsebino razkužil. Inšpektorju omenimo, da je bržkone treba verjeti, da zavezanec iz večje posode v manjšo nalije pravo razkužilo. "Tudi ko greste v restavracijo na zrezek, morate kuharju verjeti, da vam je pripravil telečji zrezek in ne govejega. Če podvomimo, podamo prijavo na pristojni urad," je odgovoril. Vodja je hitro dodal, da lahko predloži tudi naročilnice za razkužila. Na dan porabijo nekaj litrov razkužil.
Inšpektorat vodi Kompanova - po pooblastilu
Aprila je glavna zdravstvena inšpektorica po pooblastilu ministra za zdravje postala Eva Kompan. A nadzor inšpektorata za javni sektor je pokazal, da je bilo to imenovanje nezakonito. Kompanova je namreč diplomirana pravnica z opravljenim pravosodnim izpitom. Zakon o zdravstveni inšpekciji pa določa, da lahko delovno mesto glavnega zdravstvenega inšpektorja zasede zdravnik - specialist s področja preventivnih zdravstvenih dejavnosti (higiene, epidemiologije oziroma medicine dela), ki ima najmanj enajst let delovnih izkušenj.
Zato je vlada julija na mesto vršilke dolžnosti glavnega zdravstvenega inšpektorja imenovala Tatjano Frelih, predlog za njeno imenovanje pa je podal minister za zdravje. A Frelihova je vsa vodstvena pooblastila predala pred tem umaknjeni Evi Kompan. Ta je na zdravstvenem inšpektoratu sicer že več kot desetletje zaposlena kot inšpektorica. “Zaradi učinkovitejše organizacije dela na inšpektoratu je v. d. glavnega zdravstvenega inšpektorja za izvajanje določenih nalog pooblastila Evo Kompan. Dejstvo, da je v. d. glavnega zdravstvenega inšpektorja dr. med., specialistka epidemiologije, delno zaposlena tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ne pomeni ovire pri vodenju ZIRS, temveč nasprotno - navedeno pripomore k učinkovitejšemu sodelovanju z NIJZ, kar je v času obvladovanja nalezljive bolezni covid-19 ključno,” so pojasnili na inšpektoratu. Vlada sicer predlaga parlamentu sprejetje spremembe zakona o zdravstveni inšpekciji - črtanje pogoja, da mora biti vodja zdravnik z enajstletnimi delovnimi izkušnjami. Po naših neuradnih informacijah veliko zdravnikov, ki bi opravljali to delovno mesto, ni.
Sankcija le za podjetja, ne pa tudi za posameznike
V bazenski kompleks Term Zreče vstop brez izmerjene temperature in pregleda izpolnjevanja PCT-pogoja ni mogoč. Vrata so zaprta in receptor jih odpre vsakemu obiskovalcu posebej. Če tega ne izpolnjujejo, vstopnice ne morejo kupiti. Izkušnje kažejo, da nekateri gosti pozdravljajo ta ukrep, nekateri se skregajo, druge komaj pomirijo. Zaposlena v kopališki recepciji je tam sama. "Če se zaplete, zaposlena najprej pokliče mene. Gostu pojasnim, da brez PCT ni vstopa, in posledica je včasih tudi, da gosta odvrnemo. Ni se pa še zgodilo, da bi razmere toliko eskalirale, da bi morali poklicati še koga drugega. Praviloma se dogovorimo. Nekateri gredo tudi na testiranje in se vrnejo. Na začetku je bilo veliko ljudi, ki so izpolnjevali pogoj, a pri blagajni tega niso želeli dokazovati. Ko sem prišel zraven, pa je bil odziv, 'ma, kako ste tečni', češ da kršimo njihove pravice, a na koncu so potrdilo pokazali," je razložil vodja hotelirstva in gostinstva.
Eva Kompan je ob tem pojasnila, da inšpektorji ne morejo kaznovati posameznika, ki ne izpolnjuje pogoja PCT, pač pa lahko le izvajalca dejavnosti. "Za posameznika kazni niso predvidene. Po 39. členu zakona o nalezljivih bolezni niso. Mi lahko nadziramo samo zavezance, ali zagotavljajo izvajanje nadzora PCT-pogoja. Oni pa lahko posameznikom, ki ga ne, storitev zavrnejo," je razložila. Odgovoren je torej izvajalec dejavnosti. "Posameznik nima odgovornosti. Če želi izkoristiti storitev, bo moral temu pogoju zadostiti, če ne, pa mu bodo storitev zavrnili," je dodala. Veliko odgovornost nosi torej izvajalec in ga lahko inšpektor kaznuje s 4000 evri kazni in več. A kot pravi zdravstvena inšpektorica Kompanova, pri tem želijo spremembo: "Da je odgovornost torej tudi na posamezniku kot uporabniku storitev."
Ovajanje posameznikov s prijavami
Zaradi povečanega nadzora nad nalezljivimi boleznimi so oklestili nekatere redne nadzore, a od nekaterih ne odstopajo, kot so nadzor nad pitno vodo ter objekti in napravami za javno preskrbo s pitno vodo, nad kopališči in kopalnimi vodami, vzorčenjem živil, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom ... Včasih so se nanje s prijavami obračali predvsem pacienti, ki so menili, da so jim bile kršene pravice, trenutno pa so najbolj aktualne prijave zaradi kršitev pogoja PCT. “Vsak, ki ima pet minut časa, nekoga fotografira in nam pošlje prijavo, da je bil ta brez maske. Ali pa, da nihče ni preverjal pogoja PCT, ko so vstopili. Še posebno če gre za znano osebnost ali kakšne bolj javne sestanke. Ogromno je prijav domnevne kršitve karantene. Prejmemo sporočilo, da je sosed v karanteni, a se sprehaja. Mi pa pogosto ugotovimo, da sosed ni na seznamu oseb v karanteni,” našteva Deana Potza. “Obravnavamo vse prijave. Smo jih dolžni in jih. Vsakič, ko se spremeni odlok, se poveča število prijav na tisto temo. Opažamo pa največji upad prijav na področju pacientovih pravic. Zdi se, da so ljudje sprejeli za dejstvo, da se manj izvajajo zdravstvene storitve in da so daljše čakalne dobe, ker je covid v prvi vrsti. Pa se ne bi smeli sprijazniti s tem,” je jasna inšpektorica Eva Kompan. Tudi podatki to potrjujejo. Zakon o pacientovih pravicah določa, da imajo vsi uporabniki zdravstvenih storitev pravico do enakopravnega dostopa in obravnave, a lani so kar pri četrtini nadzorov ugotovili, da izvajalci še vedno ne omogočajo vseh predpisanih oblik naročanja na zdravstvene storitve. Letos so tu še poostrili nadzor, ugotavljajo izboljšave, a še vedno so neskladnosti pri zagotavljanju resničnih in ažurnih podatkov o čakalni dobi za posamezno storitev.
Pregled prezračevalnih naprav tudi zaradi legionele
Ne le pogoj PCT, tudi prezračevanje je bistveno za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Na kakšen način zagotavljajo, da so naprave, ki dovajajo svež zrak, primerno vzdrževane in da s tem zagotavljajo varen zrak v prostoru? Oziroma z inšpektorjevimi besedami: kot avto, ki ga morate peljati na tehnični pregled enkrat letno, potrebujejo pregled tudi prezračevalni sistemi. Pred časom koronavirusa je lahko notranji zrak krožil. Z rekuperacijo je bil prihranek energije. Od pojava korone je prezračevanje urejeno tako, da naprave skrbijo za dotok zunanjega zraka in hkrati odtok notranjega. "Seveda so toplotne izgube, ampak tak je zdaj režim," je odgovoril vodja vzdrževanja. "Saj to je prav, ker z notranjim kroženjem zraka bi virus lahko krožil," je pojasnila Kompanova.
Inšpektor je preveril opravljene servise in čiščenje prezračevalnih sistemov in klimatskih naprav. Dva fascikla dokumentov, a to je le manjši del dokumentacije, ki jo vodijo. Pa ne le zaradi koronavirusa, tudi zaradi legionele. Če bi se v klimatskih napravah nabirala vlaga, bi se lahko razvila legionela in bi jo klimatska naprava razpihovala po sobi, gost pa bi tako okužen zrak vdihnil. "Mi smo tukaj zaradi strank, zaradi ljudi, in ti ne morejo pregledati to, kar mi lahko. Torej z našimi pregledi zagotavljamo varnost obiskovalcev," pravi inšpektor Strelc.
Pregledu se nista izognila ne lokal v kopališkem delu in ne hotelska recepcija. Gostje, ki so nastanjeni v kompleksu, morajo izpolnjevati enega od PCT-pogojev. Gostoma, ki sta se pravkar prijavljala, aplikacija ni prepoznala QR-kode na natisnjenem potrdilu, saj je bilo črnilo že malo zabrisano. Zaposlena je želela še kakšno drugo potrdilo, a jo je inšpektor podučil, da je pisno potrdilo dovolj, saj lahko preveri istovetnost osebe z osebnim dokumentom, ki je obvezen ob prijavi v hotel. "Tudi kartonček o cepljenju bi bil dovolj. Ni nujno obvezno potrdilo," je pojasnil inšpektor. Če tisti, ki potrdila preverja, sumi, da je potrdilo ponarejeno, lahko poda prijavo na policijo. Takšne prijave sicer prejemajo tudi na zdravstvenem inšpektoratu, vendar jih prav tako odstopijo organom pregona - gre namreč za sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, za kar pa inšpektorat ni pristojen.

Preverjanje tudi "mimo" virusa
Čeprav je bil nadzor namenjen izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, pa to ne pomeni, da niso pozorni na morebitne druge kršitve. Tako je Kobanova opazila, da pri pultu za točenje pijač v hotelskem lokalu na vidnem mestu ni opozorila, da sta prepovedani prodaja in ponudba alkoholnih pijač vinjenim osebam in osebam, mlajšim od 18. leta, pa tudi pred 10. uro zjutraj. Omejevanje porabe alkohola in uporabe tobačnih in z njimi povezanih izdelkov je eno od delovnih področij inšpektorata. Pomanjkljivost je bila sicer takoj odpravljena, list je bil kmalu prilepljen na vidnem mestu. Zastekljeno obvestilo se je namreč zlomilo, zato so ga odstranili. Je pa ob tej ugotovljeni pomanjkljivosti postalo zelo vroče vodji hotelirstva in gostinstva, na čelu so se mu pojavile potne srage. Takrat se je nadzoru pridružil tudi izvršni direktor Aleš Slapar. "Smo resno podjetje in skrb za naše goste in zaposlene je na prvem mestu. Na takem delovnem mestu moraš zmeraj imeti nekoga, ki mu ni vseeno, je odgovoren, a vseeno se ne sme preveč sekirati," se je odzval Slapar. Dobrih delavcev ne želijo izgubljati, saj se že sicer soočajo s kadrovskimi izzivi. "Sploh v naši dejavnosti je težko dobiti delavce. Naša sezonskost to še bolj otežuje. Pripravljamo se na zimsko sezono in tudi letos, kot vsako leto, iščemo okoli sto novih sodelavcev - od smučarije do gostinstva v zunanjih obratih. Torej kuharje, natakarje, delavce za pomožna dela v kuhinji, za komunalna dela, kot je kidanje snega, žičničarje, osebe za prodajo kart ... Želeli bi delavce iz lokalnega okolja, pa jih ni v Sloveniji za ta delovna mesta. Tudi na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji ne več. Trenutno tečejo aktivnosti za 'uvoz' delavcev iz Črne gore."
Izvršnega direktorja trenutno najbolj skrbita finančno poslovanje in zaključevanje turbulentnega poslovnega leta. Skrbi ga slaba epidemiološka situacija v državi. Slovenija je rdeča in tuji gostje ne bodo prišli. Pri njih je 36 odstotkov gostov tujcev, predvsem iz Hrvaške in Madžarske. "To stanje s preverjanjem pogoja PCT nam veliko bolj ustreza kot ekstremna nihanja in negotovost iz tedna v teden. Če tako ostane, nimamo nič proti, samo da lahko delamo. Najbolj se bojimo, da bi nas ponovno zapirali in bi izgubili tudi to smučarsko sezono. Nam v Uniturju zima največ pomeni. Če tega ni, Rogla počepne," sklene.

In še zapisnik
Po inšpekcijskem pregledu je sledilo pisanje zapisnika. Papirologija vzame toliko časa kot sam postopek. Nato pa vnašanje podatkov v sistem. Trenutno še zapisujejo na papir, a si prizadevajo, da bi zapisnik lahko spletno izpolnjevali. V tem inšpekcijskem nadzoru nepravilnosti niso bile ugotovljene, a glede na napoved obiska tudi niso bile pričakovane. Ni pa tako povsod. Samo letos (do 15. oktobra) je 82 inšpektorjev zdravstvenega inšpektorata izreklo 4984 upravnih in prekrškovnih sankcij oziroma ukrepov. Od tega na področju nalezljivih bolezni 3992, pri tem so izdali 113 plačilnih nalogov in izrekli 1288 glob. Lani je bil skupni znesek izrečenih glob skoraj dva milijona evrov. Vrednost glob do 15. oktobra letos je bila nekaj več kot 660.000 evrov.
Hitro obveščanje
Inšpektor naj ne bi bil prepoznaven, in to zaradi prikritih nadzorov, ki jih inšpektorji tudi opravljajo. Tega, da obveščevalni sistem med zavezanci, načeloma tudi konkurenti, izjemno deluje, se inšpektorji zavedajo. “Ko izvajamo nadzor nad točenjem alkohola mladoletnim, nima smisla obiskati vseh lokalov v tistem kraju, ker se hitro pokličejo med seboj in se obvestijo,” pojasni inšpektor Damjan Strelc. Točenje alkohola mladoletnim je še vedno problem. Letos so odkrili kršitve v 16 odstotkih pregledov.
S kovinsko palico nad inšpektorja
“Naporno je,” o izkušnjah in odzivih na terenu povedo inšpektorji v en glas. A ne samo pri preverjanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa, tudi ob kršitvah na drugih področjih. “Posamezniki znajo hitro eksplodirati, kričijo in žalijo. Ko ti kdo reče, saj te bomo našli, zagotovo imaš otroke in ženo, ti ni lahko pri srcu. A ko se opomniš, da je to ob dveh zjutraj, ko je oseba pod vplivom različnih substanc, racionaliziraš grožnjo,” pravi Strelc.
Opažajo, da je nekoliko več groženj nad inšpektorji na Štajerskem. Tudi do fizičnega stika je v zadnjem letu in pol prišlo samo na Štajerskem, in to dvakrat. Enkrat v Celju in enkrat v Mariboru. V Celju je neki gostinec s teleskopsko kovinsko palico pričakal inšpektorja pred območno enoto inšpektorata. V Mariboru pa je šlo za vmešavanje gostov pri inšpekcijskem nadzoru - za verbalne napade, a eden od gostov je bil še posebno agresiven in je vzel inšpektorju telefon iz rok, ko je ta hotel poklicati policijo. Šele s posredovanjem druge osebe mu je telefon vrnil. Zgodb je veliko. Pred leti je v Ljubljani oseba z motorno žago kazala nadmoč nad inšpektorico, drugemu inšpektorju so avto obrnili na streho.
Pogoj PCT lahko preverjajo vsi inšpektorji
Pristojnost za nadzor nad pogoji PCT imajo vsi slovenski inšpektorati, policija in občinska redarstva. Da pa se ne bi zgodilo, da bi hkrati k zavezancem prišli finančna uprava, zdravstveni inšpektorat, tržni inšpektorat in uprava za varno hrano, so si področja razdelili. Gostinske obrate primarno nadzoruje uprava za varno hrano, trgovine tržni inšpektorat, zdravstvene obrate zdravstveni inšpektorat ...