(REPORTAŽA) Malula: Med Jezusovimi sodobniki

Tega pa ni bilo tukaj, ko sem nazadnje obiskala vasico," je s prstom, uperjenim v prašno postajališče, nad katerim se je dvigovala plapolajoča sinje bela islamska šahada, presenečena odvrnila sirska fikserka Gulizar. Mlado Sirko jazidskega rodu, ki se je od padca dolgoletnega režima samodržnega diktatorja Bašarja al Asada zaposlovala z vodenjem novinarjev in pustolovskih turistov po svoji domovini, sem spoznal dobro uro prej v prestolnici Damask. Najel sem jo, da me vodi po suhih gričih severno od Damaska, kjer se še danes govori Jezusov jezik, aramejščina.

V spremstvu voznika, prijetnega in ne preveč zgovornega kristjana iz Damaska, čigar ime sem že zdavnaj pozabil, Gulizar ter dolgoletnega prijatelja in novinarskega kolega Ryana smo nekaj minut čez dvanajsto prispeli v Malulo, krščansko vasico in enega izmed zadnjih krajev na svetu, kjer se še govori zahodno narečje aramejščine. Nekaj kilometrov pred vstopom v vas smo skozi odprta okna zbledele lade, polne krščanske ikonografije, zaslišali cerkvene zvonove in videli zastavo s šahado, islamsko prisego, ki je v lokalnih vodnikih vzbudila nelagodje.

V nadaljevanju preberite:

Kakšno je življenje v sirski vasici, kjer še danes govorijo jezik Jezusa Kristusa?

Vas so leta 2013 napadli islamski skrajneži. Kakšne so zgodbe vaščanov, ki so napad preživeli?