Še najbližje temu so bili v Nemčiji, kjer je kanclerka Angela Merkel na sredinem sestanku z voditelji zveznih dežel določila nove ukrepe, vendar so se odločili, da bodo o morebitnih omejitvah glede prehajanja med bolj in manj ogroženimi deželami odločali novembra.
Gibanje je sicer omejila španska vlada, a le za širše območje Madrida. V Madridu in devetih bližnjih krajih lahko prebivalci - gre za približno 4,8 milijona ljudi - svoje soseske zapuščajo le še z utemeljenim razlogom, kot so odhod na delo, šolanje in obisk pri zdravniku. Ni pa jim treba ostajati doma tako kot med spomladansko karanteno, temveč se lahko na območjih, kjer živijo, relativno prosto gibljejo.
Vlade nekaterih držav Evropske unije sicer omejevanje pravic državljanov dosegajo z uvedbo izrednih razmer. Gre za skrajni ustavno zakonski inštitut, ki ga sprva sprejme vlada, toda za podaljšanje ustavno zakonskega trajanja je potrebno soglasje parlamenta. Tak primer je Italija, kjer je parlament 7. oktobra vladi odobril podaljšanje izrednih razmer do 31. januarja 2022. Izredne razmere so ta teden uvedli tudi v Franciji, kjer v Parizu, Marseillu in še sedmih večjih mestih od danes velja policijska ura med deveto zvečer in šesto zjutraj. Vladni ukrep bo veljal štiri tedne, potem pa bo vlada zaprosila parlament za podaljšanje do vsaj 1. decembra. Policijska ura velja tudi v sosednji Belgiji, v provincah Valonski Brabant in Luksemburg, in sicer od enih do petih zjutraj.
Izredne razmere sta prav tako uvedli češka in slovaška vlada, toda prepovedi gibanja med regijami ali policijske ure (še) ni med ukrepi.
