V SOBOTO

Razmislek Tanje Cvitko: Drugi krog lokalnih volitev. Ni izbire. Ampak

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

"Vsekakor je ta strokovna komisija posvetovalno telo, ne pa nekdo, ki bo vnaprej napisal, kaj bo to mesto delalo ali ne bo delalo. /.../ Da ni bilo cenzure, ampak je bila recenzija, ker ni skladno s celovito sliko razvoja mesta Maribora," je na 36. redni seji MS MOM odgovoril župan na vprašanje mestnega svetnika Željka Milovanovića o cenzuri tematike Pekarne v osnutku strategije za področje kulture.

Kdo je narisal "celovito sliko" razvoja mesta, se sprašujem pri tem. Kdaj? Kaj s(m)o "uporabniki mesta", meščani in meščanke, prispevali k njej? Kje jo lahko vidimo? Kako je možno, da trenutni župan, ki pooseblja mestne odločevalce, ni zmožen doseči niti mestnega razvojnega konsenza niti osnovne samokritike pri vodenju mesta? "Konstruktivni dialog" ne pomeni vzajemnega prepričevanja "jaz imam prav in ti nimaš", saj takšna komunikacijska drža zapira prosto pot posamezniku, da bi sploh kaj spregovoril, vprašal ali ponudil mnenje. Za slikovit odgovor sebi in vam najlažje ilustriram s citatom Tadeja Trohe, znanstvenega sodelavca na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, ob njegovi zapustitvi delovne skupine za družbene in komunikacijske vidike v sklopu posvetovalne skupine pri NIJZ: "Pred seboj imamo politiko, ki stroko posluša na način, kot šef posluša sugestije svojega podrejenega: če so mu všeč, si jih prisvoji, če mu niso, jih odpravi kot nerelevantne."

Nizka volilna udeležba v Mariboru, nižja od slovenskega povprečja, ni nič novega, je le ponoven pokazatelj mestne apatije, ignorance, otopelosti in celo izgorelosti volilnih upravičencev. Se spominjamo grafita "Če bi volitve kaj spremenile, bi bile prepovedane"? Posledica takšne (naveličane) cinične racionalizacije, fatalizma in izogibanja lastnemu prevzemu mestotvorne odgovornosti je ohranitev varnega statusa quo, s čimer se spremembe pač nikoli ne bodo zgodile. Bojkot volitev del civilne družbe vidi kot edini način odpora, saj ocenjujejo, da (ne)udeležba nima nobenega vpliva na njihovo vsakdanje življenje, da ni smiselna niti pomembna. Če pa še dodamo skoraj absolutistično, nedemokratično, neparticipatorno, menedžersko ("direktorsko") vodenje mesta, dobimo jasne rezultate lokalnega volilnega telesa.

Toti Maribor vidim kot razklano, shizofreno mesto z (vsaj) dvojno identiteto, s čimer ne bi bilo nič narobe, če s svojo štajersko trmo in pretiranim ponosom ne bi bil ujet v sistemskem ciklu ponavljanja zgodovinskih mestnih napak, v aroganco, cinizem in vse preveč prisotno bahavo objestnost "Kaj nam pa morejo?", kar je identično pljuvanju v lastno (mestno) skledo in nedvomno povzroča apatijo tistih preslišanih in izločenih, ki brez fige v žepu in osebnih interesov pač "niso zraven" v političnih igrah vodenja mesta ter delitve funkcij in položajev. Lokalna volilna neudeležba je tako eden izmed simptomov tragikomičnega mestnega teatra, ki svoj vrhunec vsakič doživlja v predvolilnih obdobjih z rekordno visokim številom županskih kandidatov in njihovih bizarnih komunikacijskih kampanjah na izpostavljenih medijskih odrih.

Pomanjkanje kritične mase aktivnih meščanov in meščank, ki volitve dojemajo kot relevantne v demokratični družbi in imajo ne samo razvit občutek odgovornosti do družbe in mesta, ampak Maribor vidijo kot "mesto prihodnosti", se izkazuje v pasivnem uporu kot načinu izražanja nezaupnice mestnim odločevalcem. Volitve so ultimativen način za izražanje volje občanov in občank, vendar z nizko udeležbo pravzaprav odloča - manjšina. Saj ni čudno, da so izvoljeni kandidati trmasti, arogantni, cinični, samovšečni in samozadostni, saj so znotraj sistema volitev dosegli ravno dovolj podpore. Kaj pa, hm, "celovita slika" volilne udeležbe?

Dejstvo je, da Mestna občina Maribor na nikakršen način ne zagotavlja spodbudnega političnega okolja, saj ne neguje občutka vključenosti občanov in občank skozi cel čas trajanja mandatov in jih obravnava zgolj kot priročno statistiko v volilnem telesu. Pri pomanjkanju mestotvorne zavesti pa smo tukaj, kjer smo. Ali, če želite, v priljubljenem štajerskem argu: "Takle mamo."

Kakšna je torej prihodnost (vizija) Maribora, ki ga tako radi častimo pod sloganom Maribor Is The Future? Ne vem. Naj bi jo ustvarjali vsi meščani in meščanke - skupaj. Pa četudi se sliši še tako naivno ali celo - "mokrocveteče". Popolnoma iskren odgovor "Ne vem" je odgovor, ki bi si ga želela pogosteje slišati od kakršnihkoli odločevalcev ("direktorjev") in ljudi sorodnih vodilnih karakterjev na mestnih funkcijah, ki so zmotno prepričani, da nam s pozicije moči lahko z zmagoslavnim pokroviteljskim nasmeškom servirajo instantne rešitve za kompleksne mestne probleme in nas samovšečno izključijo iz procesa soodločanja.

Ne uveljavljam volilne abstinence in kot redna volivka v mestni občini Maribor s svojim nepomembnim enim glasom v drugi krog lokalnih županskih volitev vstopam s prezirom, gnusom, ogorčenjem in globokim razočaranjem. Vstopam pa le, za razliko od večine volilnih upravičencev, ki jim je popolnoma vseeno ali pa svojo politično nepokorščino racionalizirajo znotraj lastnih trdnih načel in jo označujejo za legitimno politično izbiro.

Vstopam zaradi - "ampak".

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?