Raziskave in razvoj: Slovenija na nevarnem razpotju

Konec januarja je propad slovenske vlade levosredinske koalicije z odstopom njenega predsednika Marjana Šarca sovpadal s pojavom covida-19 v Italiji. S pojavom prvega primera, o katerem so poročali v Sloveniji 4. marca, je vlada v odstopu prepovedala velika zborovanja in zaprla mejne prehode z Italijo skupaj s šolami, univerzami in raziskovalnimi inštituti. Z močno podporo javnosti je ta hitra akcija preprečila katastrofalno širjenje virusa v državi. 13. marca je Janez Janša, vodja desničarske Slovenske demokratske stranke (SDS), postal tretjič predsednik vlade s sestavo nove koalicije. Njegova nova vlada je sprejela nekaj dobrih odločitev v zvezi s pandemijo, kot so obvezno nošenje mask na obrazu, medsebojna razdalja, omejevanje javnih prevozov in potovanj, medtem ko je bilo v domovih za starejše občane slabo poskrbljeno. Bila pa je Slovenija prva država v Evropi, ki je 14. maja razglasila konec epidemije.

Kako daleč in kam?

V tem času so se pojavile kritike glede postopkov nakupa zaščitne medicinske opreme (mask, ventilatorjev ...) in njene cene ter obtožbe, da so slovenski dobavitelji, vključno z nekaterimi, ki so povezani s koalicijskimi strankami, kovali velikanske dobičke. Vladi je bila očitana krivda za neučinkovit odziv na te pojave in domnevno korupcijo. Najbolj zaskrbljujoč pojav pri novi vladi pa je njena želja po povezovanju z avtoritarnimi populisti, kot je Viktor Orban iz sosednje Madžarske, tesen zaveznik Janše. Na to kažejo tudi finančna vlaganja Orbanu naklonjenih podjetij v nekatere slovenske TV-hiše, kot sta Planet TV (so ga že kupili) in Nova24TV. Po drugi strani pa se izvajajo pritiski na nacionalno RTV in druge medije ter neodvisne novinarje. Enako velja za grožnje o zmanjšanju naročnin in prerazporeditvi tako dobljenih sredstev. Ne moremo tudi mimo dogajanj ob razdelitvi finančnih sredstev EU kot pomoč za premostitev posledic pandemije koronavirusa, ko so bile na nasprotni strani ostalih držav članic EU le Slovenija, Madžarska in Poljska! To si bodo ključni akterji in financerji gotovo zapomnili. Končno ne moremo tudi mimo dejstva, da je bil pred kratkim na šesturnem obisku v Sloveniji ameriški državni sekretar Mike Pompeo z enim samim namenom - podpisom "izjave o varnosti omrežij 5G", ki nas bo varovala pred kitajsko komunistično partijo kot glavno grožnjo našega časa. S tem podpisom bi se kitajski telekomunikacijski družbi Huawei onemogočil dostop do izgradnje omrežja 5G. Zanimivi so podpisniki: Poljska, Romunija, Estonija, Latvija, Češka, Slovenija in še nekateri. Ni pa med njimi Nemčije, Francije in večine drugih zahodnih članic Evropske unije in tudi ne sosednjih držav, Avstrije in Hrvaške. Ali vsem tem in še mnogim drugim ne preti komunistična nevarnost Kitajske? Očitno se nagibamo na vzhod - kako daleč in kam? Zanimiva je bila tudi nedavna konferenca na Madžarskem, na kateri so sodelovali Janez Janša, Viktor Orban in Aleksandar Vučić. Ne pozabimo tudi na očitke demokratov v ZDA o vmešavanju Rusije v volitve leta 2016 v korist sedanjega predsednika Trumpa. Torej, kam plovemo?

Zamenjave in agresivni tviti

Nova vlada je takoj zamenjala najvišje organe v policiji in vojski, direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje in direktorja Statističnega urada RS. Slednji je bil razrešen le deset mesecev po prevzemu dolžnosti. To je vzbudilo pozornost Paola Gentilonija, evropskega komisarja za gospodarstvo, ki je za to razrešitev zahteval pojasnilo. V odgovoru je Janša preko twitterja Gentilonija obtožil, da "igra politično igro za slovensko levico". Zamenjave oziroma odstavitve nekaterih posameznikov se pa še kar nadaljujejo. Agresivni tviti niso edina stvar, ki si jo Janša deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Podprl je tudi Trumpovo kritiko Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in podobno osebno napada novinarje. Prav tako ne moremo mimo groženj ter skrajno nesramnih in nekulturnih tvitov nekaterih posameznikov, ki so bili pred dnevi prikazani na RTV, pa tudi sicer si jih lahko vsak ogleda in prečita na spletnih straneh. Očitno je primitivizem na pohodu, vendar lahko le upamo, da ne za dolgo. Vse to vpliva na slabo podobo Slovenije v mednarodnem prostoru, ki je pri dnu. Ali se ne zavedajo vsi tisti, ki to počno, da tuje ambasade, akreditirane v naši državi, o dogajanjih pri nas poročajo svojim vladnim službam? Zato so tukaj in to je tudi njihova dolžnost. S tem v zvezi velja tudi omeniti porazno podobo predsednice stranke Desus in kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, ki bi morala zaradi svojih spornih dejanj ob obisku na Krasu in v Piranu nemudoma odstopiti. To je nepisano, vendar absolutno moralno dejanje v vsaki demokratični družbi. Že ob sumu koruptivnih dejanj odstopajo. Takih primerov je bilo v državah EU in drugih po svetu veliko, tudi ko je šlo za majhne zneske. Ona pa še kar naprej trmasto vztraja in očitno sploh ne dojame, kaj je storila, ali pa misli, da ji vse to pripada. Posledice so že vidne ob njeni uvrstitvi na lestvici politikov kot tudi njene stranke, ki je pri dnu in se ne bi uvrstila v parlament, če bi bile volitve sedaj. Da o SMC in njenem predsedniku ne govorimo, saj stranke praktično ni več.

Prve tarče

Ta dejanja nove vlade so vzpodbudila 150 vodilnih slovenskih raziskovalcev, kulturnikov in drugih intelektualcev, da so sestavili, podpisali in objavili protestno pismo. V več mestih so ob petkih spontane demonstracije protestnikov na kolesih, tudi z več kot 10.000 kolesarji na ulicah glavnega mesta Ljubljane - in še kar trajajo. V času počitnic v manjšem številu. Med demonstracijami 19. junija je policija nekatere ljudi hotela identificirati, "ker so osumljeni bodočega kaznivega dejanja udeležbe na demonstracijah".
Orbanova Madžarska je pokazala, da so univerze in raziskovalci pogosto med prvimi tarčami avtoritarnih režimov. Zdi se, da v Sloveniji vlada poskuša ignorirati in postaviti na stranski tir akademike, čeprav so bili nekateri med njimi že napadeni bolj odkrito.
Slovensko gospodarstvo se opira na izvoz, zlasti v sektorjih, vezanih na farmacevtske izdelke, avtomobilske dele in turizem. Kaže, da bo vse močno prizadela pandemija. Vlada je napovedala tri podporne finančne pakete, namenjene za pomoč prebivalstvu, zaposlenim na čakanju, gospodarstvu z zagotavljanjem likvidnosti podjetij in podporo drugim sektorjem, vključno s proizvodnjo in turizmom. Prav tako kaže, da gredo vladni ukrepi v smeri slabljenja varovanja okolja v imenu okrevanja gospodarstva. Zdi se, da je malo znakov oziroma možnosti za podporo raziskavam in inovacijam, visokemu šolstvu in kulturi na sploh. Pravzaprav se o znanosti praktično ne govori, kar kaže na to, da pomena znanosti za razvoj bodisi ne poznajo ali pa to zavestno ignorirajo. Kot kaže, bo imela pandemija covida-19 velik vpliv na že tako oslabljen ekonomski sistem države.
Osvetlimo še stanje na področju raziskav in razvoja.

Neurejeno in netransparentno

Slovenija prikazuje, da namenja za svoje raziskave in razvoj (R&R) okoli dva odstotka BDP. To je blizu povprečja EU in več od vzhodnoevropskih standardov. To je posledica dejstva, da imajo podjetja 100-odstotno davčno olajšavo na statistično prikazovanje investiranja v R&R, kar jih je opogumilo, da so precenila svojo inovativno aktivnost. Posledično so vlaganja gospodarstva navidezno zelo narasla, država pa je pokrila nerazumljivo zmanjšanje iz državnega proračuna s temi olajšavami. Tako smo bili po vlaganjih v raziskave in razvoj (R&R) pred nekaj leti celo prvi v Evropi, pred Nemčijo, Švedsko in drugimi po Eurostatu, kar je vzbudilo velik dvom in pozornost. To je bil tudi eden od razlogov povabila uredništva časopisa za ta prispevek.
Vlada v resnici namenja le okoli 0,5 odstotka BDP za R&R, kar zelo prizadene tudi visoko šolstvo. Razdeljevanje javnih sredstev je neurejeno in netransparentno. Tako še sedaj ni znano, kateri projekti bodo izbrani in koliko sredstev bodo dobili raziskovalci z razpisa 2019/20. Univerze imajo tudi omejene možnosti s poučevanjem skoraj v celoti v slovenščini, kar odvrača priliv tujih študentov. Prav tako je le malo povezav med javnim financiranjem R&R in privatnim sektorjem. Posledično ima Slovenija zastarelo raziskovalno infrastrukturo, ne vlaga v novo opremo in nima velikih infrastrukturnih centrov (core facilities). Posledica vsega dogajanja je velik beg možganov, mladih talentov, in ni mehanizmov za privabljanje uspešnih mladih znanstvenikov nazaj iz tujine v domovino. Nasprotno tem usmeritvam pa zahodne države EU še dodatno vlagajo sredstva v svoje R&R in tako pomagajo svojim ekonomijam do nadaljnjega razvoja in posledično večjega blagostanja. Celo v ameriškem kongresu, kjer imajo k sreči večino demokrati, se odločajo o velikem zvišanju proračuna za znanost, saj se zavedajo, kaj to pomeni za razvoj ZDA. Pri nas pa zmerjajo intelektualce, da živijo na račun davkoplačevalcev. Zelo blago po pesniku Prešernu: Kako strašna slepota je človeka!

Ponavljanje napak

Covid-19 je pokazal na pomen znanosti pri reševanju zdravstvenih, okoljevarstvenih in ekonomskih problemov, vendar rebalans proračuna v času pandemije grozi, da se bo škoda slovenskim raziskavam nadaljevala. Vlada ne bi smela ponavljati storjenih napak v času finančne krize leta 2008. Kratkoročni prihranki ne bi smeli ogrožati dolgoročne prihodnosti države. Ni presenetljivo, da EU ni namenila več sredstev za R&R v naslednjem obdobju 2021-2027, saj so države, ki največ vlagajo v to področje, spoznale, da večina vzhodnih držav, tudi Slovenija, ne vlaga dovolj svojega denarja v te proračune, seveda na račun EU-sredstev. Kot je rekel pred leti odličen francoski znanstvenik in član francoske akademije: "Ko si boste odrezali dovolj debel kos kruha, boste dobili tudi maslo, da ga namažete. Vse je odvisno od vas."

Vito Turk je nekdanji direktor Instituta Jožef Stefan ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Academie Europaea (London) in EMBO. Članek je bil prvič objavljen v Research Europe 2. julija 2020.