Vsaka vizija duši aktivnost, reaktivnost, proaktivnost. Če k temu dodamo še umetno inteligenco, ki je zgolj skupek pravil, potem nas mora prihodnost skrbeti.
Nedavno so se pri Microsoftu pošalili in objavili “razpis” za delovno mesto inštruktorja za samovozeča vozila. Šala se jim je zdela inteligentna, simpatična in sili k razmisleku, kakšno prihodnost želimo. Niso pričakovali, da bi se dejansko kdo prijavil na “razpis”. Pa so se! Celo na razgovor bi prišli. Pa ne zato, ker bi dejansko želeli to službo, temveč da so lahko na zavodu za zaposlovanje dokazovali, da aktivno iščejo zaposlitev.
Birokrati so bili zadovoljeni.
Seveda, saj smo vendar pravna država, kjer je črka zakona pomembnejša od zdrave kmečke pameti. Prav zato razmislek o prihodnosti na gnili strani Alp nikoli ne bo mogoč. Prihodnost po slovensko mora biti v skladu s “posodobljenim” šolskim kurikulumom in storili bomo vse, da v skladu z izjavo Alana Curtisa Kaya** ustvarimo takšno prihodnost, ki bo pogodu uradnikov, birokratov, politikantov in ne nazadnje tudi šolnikov, ki najbolje vedo, kaj je primerno za otroke v tretjem tisočletju.
No, potem pa se zgodi aplikacija TikTok, ki se pandemično širi med mladimi, v enem letu pa je po številu uporabnikov prehitela celo instagram. Ker TikTok ni v skladu z načeli pravne države, ga vse več držav prepoveduje. Med drugim so to storili v Indiji, kjer je TikTok čez noč je postala viralna aplikacija. Kot alkohol v času prohibicije.
Daleč od tega, da bi bil youtube s priporočili (to je namreč TikTok) intelektualen presežek. Je zgolj slika sedanjosti brez kakršnihkoli ambicij, kar je v resnici definicija pop kulture. TikTok postane nevaren, če ga za doseganje lastnih ciljev začno kontrolirati posamezniki, ti pa ne ustrezajo pravni državi.
Zato - ni lepše prihodnosti, kot horde mladih, ki jim um ne seže dlje od predimenzioniranih vizualnih dražljajev youtuba. Ki svet dojemajo skozi prizmo like - unlike. Ki v 250 twitter znakih povedo vse, kar mislijo, čutijo, želijo ... Ko k temu dodamo še umetno inteligenco, ki ni nič drugega kot skupek pravil (IFTTT-sistem - ko se zgodi nekaj, naredi to), dobimo ubogljivo in upogljivo generacijo volivcev, sledilcev in potrošnikov instant pop kulture. Mar ni to idealna prihodnost, ki si jo želi vsaka država, vsaka korporacija, vsak delodajalec ...?
Danes še imamo čas izstopiti iz tega sveta. Umetna inteligenca nas bo prej ko slej dosegla, birokrati in pravna država so že med nami, na nas pa je, da se odločimo, kako bomo razmišljali v prihodnosti: s svojo glavo ali bo to namesto nas počela umetna inteligenca?
* Kam greš, človek prihodnosti?
** Ameriški računalniški znanstvenik Alan Curtis Kay je leta 1967 dejal: “Najboljši način, da napoveš prihodnost, je, da jo sam ustvariš.”
