10. marec 1975
Slovo od Veljka Vlahoviča
Veljka Vlahoviča, revolucionarja, komunista, humanista in človeka, ki je vse svoje življenje vtkal v napredek, so pokopali včeraj v aleji velikanov na novem pokopališču v Beogradu z najvišjimi državnimi, partijskimi in vojaškimi častmi. Do groba so ga spremili člani ožje in širše družine, delegacije najvišjih forumov in družbenopolitičnih organizacij republik, pokrajin in zveze, soborci iz španske vojne, predstavniki JLA, tovariši in prijatelji iz rodne Črne gore ter blizu sto tisoč Beograjčanov. Od Veljka Vlahoviča so se poslovili kot od človeka in revolucionarja, ki je v sebi združil sanje, boj in resničnost. /.../ Predsednik republike Tito se je zadnjič poslovil od Velka Vlahoviča včeraj ob 11. uri v skupščini SFRJ. Stal je na častni straži na desni strani krste, za njim so stali Stane Dolanc, Kiro Gligorov in Veselin Djuranovič. Na drugi strani so se razvrstili v častno stražo Edvard Kardelj, Petar Stambolič, Džemal Nedič in Tihomir Vlaškalič. To je bila zadnja častna straža najvišjih predstavnikov Jugoslavije, preden je Veljko za vselej zapustil skupščino SFRJ.
11. marec 1975
Skol bar
Na vogalu Partizanske ceste in Trga svobode bodo v kratkem odprli nov mariborski lokal, ali kot pravijo načrtovalci bistro, z imenom Skol bar. Vsekakor je bil na tem kraju, potem ko so odstranili kiosk s klobasami tovarne Košaki, zelo potreben, vendar nas moti še eno novo, tuje zveneče ime, ki se bo sedaj pojavilo v središču mesta. Doslej je bila v istem lokalu trgovina z železnino s častitljivim in daleč naokoli znanim imenom Železni mož. V novem lokalu sicer res ne bodo prodajali železja, vendar menimo, da bi to znano ime lahko vseeno obdržali. S pročelja pa ne bi bilo treba odstraniti miniaturnega viteškega oklepa. Ali samo z imenom Skol bar res imenitnejši? N.S.
11. marec 1975
Kmalu prvi asfalt
Že letos bodo pristajala na mariborskem letališču prva potniška letala. Čeprav so imeli graditelji nekatere težave pri zemeljskih delih, bodo začeli asfaltirati pristajalno stezo že v kakih 20 dnevih. Zanimivo je, da bo asfaltna plast nekoliko močnejša kot so prvotno načrtovali: to je letališču v prid, kajti za pristanek težjih letal ne bo treba vložiti (kasneje) preveč denarja. Do konca leta naj bi bila gotova poleg steze in letališčne ploščadi tudi letališka stavba. Čeprav predvidevajo načrti 2,2 km dolgo pristajalno-vzletno stezo, bo bržkone dolga celo 2,5 km. M.M. Foto: D. MODRINJAK
12. marec 1975
Spomenik komandantu
Sinoči je bila pod predsedstvom Mitje Ribičiča tretja razširjena seja organizacijskega komiteja za proslavo 30-letnice osvoboditve. Komite je najprej obravnaval trenutno stanje glede ureditve Trga revolucije v Ljubljani in postavitve spomenikov Francu Rozmanu-Stanetu in revoluciji. Ugotovili so, da dela potekajo po načrtih in da bodo končana v določenem roku. Tako bosta proslavi ob času, kot so načrtovali. V nadaljevanju seje je komite obravnaval in sprejel koncept osrednje republiške proslave v počastitev 30-letnice osvoboditve v Ljubljani 10. maja in koncept proslave ob odkritju spomenika komandantu Francu Rozmanu-Stanetu v Ljubljani 9. maja letos. D.Ž.
13. marec 1975
Umrl je Ivo Andrić
Na kliniki za notranje bolezni vojaškomedicinske akademije v Beogradu je danes po dolgi in hudi bolezni umrl književnik Ivo Andrić. Rodil se je leta 1892 v Dolcu pri Travniku, leta 1961 je dobil Nobelovo nagrado za književnost.
14. marec 1975
Danes pogreb Iva Andrića
Danes ob 13. uri bodo na novem pokopališču v Beogradu upepeljili posmrtne ostanke književnika, Nobelovca in člana sveta federacije Iva Andrića. Dopoldan so bili položili pokojnega pisatelja na žalni oder v skupščini mesta Beograda, v častni straži so se zvrstili akademiki vseh naših akademij znanosti, književniki, mladina, študentje, dijaki, člani sveta federacije in delegacije Andričevega rojstnega Travnika in Višegrada. Na razširjeni seji pogrebnega odbora sta govorila Ivu Andriću v slovo književnik Skender Kulenović in predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josip Vidmar.
