Pred 50 leti v Večeru: “Srečala se bova pri Filipih”

Zaradi popravnih izpitov so se spet “pomladile” klopi pred I. gimnazijo. Zasedli so jih tisti, ki so jih profesorji hoteli videti še pred začetkom novega leta in njihovi “navijači”.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
28. 8. 1973

Potujoča razstava sovjetskih avtomobilov

MOSKVA - Sedemnajst držav Evrope bo obiskala potujoča razstava sovjetskih avtomobilov in garažne opreme, ki jo organizira zunanjetrgovinska firma Avtoeksport v sodelovanju z ministrstvom avtomobilske industrije Sovjetske zveze.

Na razstavi, ki jo bodo videli prebivalci iz 65 evropskih mest, bodo predstavljeni potniški avtomobili iz Zaporožja, Moskve, Volgograda, Gorkega in Uljanovska, prav tako tudi kamioni, avtobusi motocikli, mopedi in kolesa mnogih sovjetskih tovarn.

Kakor poroča časopis Socialističeskaja industrija, je razstava že odšla na pot.

Večer
28. 8. 1973

V hotelih dovolj prostora

Letos je do konca julija prenočilo v štirih glavnih mariborskih hotelih skupno 79.682 gostov, od tega več kot polovica tujcev. Ti se odločijo predvsem za hotel Orel, kjer so pri nočitvah zabeležili okrog 70 odstotkov tujih gostov. Za vse hotele pa je značilno, da so tudi gostje le tranzitni, in tako ostanejo v našem mestu le noč ali dve. Prevladujejo Turki in Grki, ki prihajajo v glavnem poleti, in to v večjih skupinah, veliko pa je tudi Nemcev, Avstrijcev, Italijanov, Francozov, Angležev in tudi Amerikancev.

Tudi domačini se radi odločijo za prenočitev v hotelu, saj jih je letos prenočilo okrog 38.500. Največ domačih gostov pa so zabeležili v hotelu Turist, kjer jih je prenočilo 14.365. To je skoraj trikrat več kot tujcev. V ostalih hotelih je nočitev precej manj. Ni se nam torej treba bati, da bi v Mariboru ostali brez postelje. Le teh je dovolj in gostincem tako ni treba razočarati gostov. M.ORNIK

28. 8. 1973

Na Pomurskem sejmu že 20.000 obiskovalcev

Česa takega, kar je bilo na Pomurskem sejmu v nedeljo, Gornja Radgona še ni doživela. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so obiskovalci kar vreli skozi vrata, gneča pa je bila tolikšna, da so vrste nastajale tudi pred blagajnami za vstopnice. Največ dela je bilo seveda popoldne okoli 15. ure, ko se je začela tombola AMD Gornja Radgona. Glavna dobitka, vsak po 15.000 dinarjev, sta tokrat zadela srečneža iz Ljutomera in Križevcev. Tudi zvečer, ko se je trgovsko podjetje Sloga predstavilo z modno revijo, se je na sejmišču trlo ljudi. Posebej veselo je bilo v zabavnem parku in ob prostoru, kjer nastopata ansambel Dan in noč ter pevec Jože Kobler iz Maribora.

Mnogi kmetje se po ves dan sučejo okoli razstavljene kmetijske mehanizacije, obiskovalci pridno nakupujejo blago s sejemskim popustom, malčki pa se kar ne morejo odtrgati od vrtiljakov, živalskega vrta in voženj z avtomobilčki.

Včeraj je bilo na sejmu nekoliko bolj umirjeno. Po zadovoljnih obrazih odhajajočih ljudi pa lahko sklepamo, da so z XI. Pomurskim sejmom na novih prostorih zadovoljni. m

29. 8. 1973

Grizli so si nohte

"Srečala se bova pri Filipih," je sporočil profesor dijaku. Ta rek je v šolskih klopeh nepriljubljen, saj pomeni popravni izpit, zaradi katerega je imel prenekateri dijak zagrenjene počitnice. Do avgusta je moral nadomestiti tisto, kar je med šolskim letom "preslišal".

Zaradi popravnih izpitov so se spet "pomladile" klopi pred I. gimnazijo. Zasedli so jih tisti, ki so jih profesorji hoteli videti še pred začetkom novega leta in njihovi "navijači".

"Ti fantje pa zares ne znajo nikdar sedeti, kot je treba," je bila nejevoljna starejša spremljevalka.

"Če bi jaz bil njihovih let, bi skušal sesti še više," je menil njen mož.

No fantje so se kmalu presedli v šolske prostore. Nekateri so v bitki pri Filipih zmagali, za druge pa velja stari rek, ki sicer ni priljubljen, ki pa bi koga vendarle utegnil potolažiti: Ponavljanje je mati učenosti. S.N.

29. 8. 1973

Tovarna trde gume

ČRNA NA KOROŠKEM - Rudnik svinca in cinka iz Mežice je že v sklepni fazi s programom in projekti za gradnjo nove tovarne trde gume v Črni na Koroškem. Tovarniško dvorano bodo zgradili na bivšem teniškem igrišču Rudarjevo, kjer že pripravljajo teren. Z gradnjo nameravajo pričeti konec prihodnjega meseca.

V novi tovarni bodo izdelovali akumulatorske škatle iz trde gume za vse obrate, ki izdelujejo akumulatorje, in druge sestavne dele. Letna proizvodnja bo okoli 120.000 akumulatorskih škatel, v prvi fazi bodo zaposlili okrog 60 ljudi, kasneje pa se bo število zaposlenih povečalo za dva do trikrat. Redna proizvodnja bo stekla avgusta prihodnjega leta, predračunska vrednost tovarne pa je 13.500.000 din. B.D.

30. 8. 1973

Računalniki v gospodarstvu

Mehanografska enota pri ekonomskem centru Maribor uspešno sodeluje z gospodarstvom pri uvajanju avtomatske obdelave podatkov v posamezne delovne organizacije.

Tako tečejo pogovori za uvedbo avtomatske obdelave podatkov v Metalni. Najprej bi uporabljali računalnik v centru za avtomatsko obdelavo podatkov, kasneje pa si bo verjetno Metalna morala kupiti lasten računalnik.

V mehanografski enoti je stekel tudi poskusni obračun osebnih dohodkov za cestno podjetje Maribor, ki so ga pripravili v rekordnem času. Kasneje bodo za to podjetje še mehanizirali materialni obračun in obračun proizvodnje. N.

31. 8. 1973

Jugoslovanka idealna žena sveta

Na sklepni prireditvi v Cavtatu so med 23 tekmovalkami izbrali za idealno ženo sveta Beograjčanko Bojano Baltić-Simić. Drugo mesto pripada Portugalki Mariji Orlas, tretje pa Italijanki Gabrieli Giancrota. 32-letna zmagovalka je po poklicu prevajalka, je poročena in mati. Za idealno ženo Jugoslavije so jo izbrali na natečaju časnika Praktična žena.

Sicer pa ima Tanjug precej pripomb na račun slabe organizacije prireditve. V dvorano so natrpali preveč gledalcev, kar je natakarje močno oviralo pri njihovem delu. Prava zmešnjava je nastala, ko so pričeli deliti darila, saj zmagovalka sploh ni dobila predvidenega šopka rož. Prireditev se je pričela z veliko zamudo, obiskovalci, ki so plačali vstopnino po 100 dinarjev, pa zaradi konferansjeja niso slišali niti ene domače besede.

31. 8. 1973

Sta slinavka in parkljevka človeku nevarni?

V zadnjih mesecih smo v Večeru večkrat pisali o pojavu slinavke in parkljevke v Avstriji, včeraj pa tudi o tem, da se približuje Evropi iz Male Azije val te nevarne živalske kužne bolezni, ki seveda grozi tudi Jugoslaviji. Za slinavko pa lahko zboli tudi človek, in ravno o vprašanjih v zvezi z njo, smo na uredništvo prejeli že več pisem.

Predstojnika infekcijskega oddelka mariborske bolnišnice Ladislava Miheliča smo vprašali ali se je pri njih že kdaj zdravil bolnik, ki je obolel za slinavko ali parkljevko., vendar je dr. Mihelič dejal, da se tega ne spominja.

Včeraj smo zapisali nekaj splošnih podatkov o bližajoči se bolezni, na prošnjo bralcev pa smo danes povedali, kakšna nevarnost grozi človeku. Predvsem je treba zapisati, da je nevarnost minimalna, saj se zelo redko zgodi, da bi se človek okužil z virusom slinavke ali parkljevke. Če pa se to vendar zgodi, ponavadi prihaja virus neposredno od obolele živali ali pa z mlekom in njegovimi izdelki.

Danilo Cvetnič
31. 8. 1973

Zaprte ulice v Trstu

V Trstu že nekaj mesecev uvajajo velike spremembe v avtomobilski in avtobusni promet po glavnih ulicah mestnega središča. Nekatere važne ulice in trge so že popolnoma zaprli za promet. Po drugih je dovoljena le enosmerna vožnja, spet drugje je prepovedano parkiranje in tako dalje. Prihodnji teden pa bodo začeli veljati še drugi ukrepi, ki jih bodo morali poznati in se jih seveda tudi držati številni turisti, ki obiskujejo Trst./ ... N. LUKEŠ

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta