28. avgust 1972
Montiran apollo 17
Ameriško vesoljsko ladjo apollo 17 so montirali na nosilno raketo saturn 5, s čimer se je začela sklepna 15-tedenska faza priprav za zadnji ameriški polet na Luno v tem desetletju. Apollo 17 naj bi poletel 6. decembra letos s posadko Eugene Cernan, Ronald Evens in dr. Harrison Schmidt. Pristanek na Luni bo 11. decembra, vrnitev na Zemljo 19. decembra.
28. avgust 1972
Teran v cirilici
Makedonski kombinat Vinojug Iz Gevgelije je točil na letošnjem Mariborskem tednu med drugimi vini tudi teran v steklenicah z napisom v cirilici. Zvedeli smo, da so bili pred leti Vinojugovi enologi Sežani in Dutovljah na praksi in od tam prenesli v Makedonijo trto, ki daje grozdje, iz katerega nastaja dober kraški teran. Trti zelo ustreza makedonska zemlja in tako imamo sedaj poleg znanega kraškega terana še makedonski teran. B.P.
28. avgust 1972
Vzeli so jim matere in otroštvo
V Celju je bilo v soboto dopoldne srečanje, kakršnih zgodovina ne pozna. Zbrali so se nekdanji otroci partizanskih družin in družin ustreljenih talcev, da bi po 30 letih obudili spomine na tiste tragične dni, ko so jih nemški okupatorji iztrgali iz rok staršev in jih odpeljali v taborišča na vzgojo v sodobne janičarje. Skoraj nihče izmed njih ni nikdar več videl matere (očete so jim večinoma pobili že prej), ki so jih posebej odvlekli v uničevalna taborišča, največ v Auschwitz. /.../ Nekateri so se tokrat prvič videli po 30-letih. To so bila zelo prisrčna srečanja, spremljali pa so jih radost ob srečanju nekdanjih sotrpinov in solze ob spominu na ukradeno otroštvo. /.../ jv
29. avgust 1972
Prva savna na Štajerskem
Topolšica v splošnem slovi le po dobri bolnišnici za tuberkulozna in druga pljučna obolenja, manj pa je znano, da je tam tudi pokriti plavalni bazen s termalno vodo in - letos tudi znano finsko kopeljo savno. Tako smo v Topolšici dobili prvo savno na Štajerskem. Kopalni bazen in savno imajo v Topolšici v starih objektih v dolini, tako sta povsem ločena od bolnice, ki je v novejših zgradbah na sončnem pobočju. Savna je neposredno povezana z zaprtim kopalnim bazenom. V njej se lahko hkrati "kopajo" štiri osebe. Kopanje v savni je tako urejeno, da so kopalci v njej trikrat po deset minut. Vmes gredo ven, da se nadihajo svežega zraka in osvežijo v bazenu s termalno vodo, ki je tudi zdravilna. V savni uporabljajo vroč zrak ali paro, kar si kopalci poljubno regulirajo. V savni se močno potijo, pri tem pa - tako so nam povedali - telo izloča skozi kožne pore s potom tudi druge škodljive snovi. V savni vsak kopalec zgubi nekaj teže. Zmogljivost savne v Topolšici še ni izrabljena. Zanimivo je, da so za to novost že izvedeli Avstrijci in pogostoma prihajajo, medtem ko v naših mestih za savno doslej večina ljudi niti ni vedela. Uporaba savne velja 16 din na osebo in z uporabo zaprtega bazena 20 din. J. V.
29. avgust 1972
Težave pri plačevanju s čeki
Ker vse več občanov odpira pri poslovnih bankah tekoče račune, se vzporedno s tem torej povečuje tudi plačevanje s čeki v trgovinah. Kupljeno blago namreč lahko plača s čekom vsakdo, ki ima sredstva na tekočem računu, za vnovčenje čeka pa jamči banka. Kaže pa, da je plačevanje s čeki v Mariboru še vedno v povojih. Kot so nam namreč povedali pri mariborski podružnici Ljubljanske banke, se vsak dan dogaja, da v mnogih trgovinah blagajničarke nočejo sprejemati čekov, s katerimi želijo kupci plačati blago, ali pa pri plačilu s čekom brez potrebe stvar zapletajo in zavlačujejo. Vendar pa to ne delajo namerno, ampak kratko malo zato, ker z zadevo niso seznanjene ali pa je njihovo znanje o plačevanju s čeki le pomanjkljivo. Pri tem pa je treba vedeti, da je tako ravnanje nezakonito, saj so čeki zakonito plačilno sredstvo in so po zakonu celo predvidene dokaj ostre denarne kazni za odklonitev plačila s čekom. V Ljubljanski banki so se sedaj odločili, da bodo opozorili podjetja, ki odklanjajo plačila s čeki, hkrati pa jim bodo poslali tudi navodila za plačevanje s čeki in za njihovo vnovčevanje. (b)
30. avgust 1972
Očistimo naše okolje
Zvezna skupščina je leto 1972 razglasila za leto kakovosti. Čeprav turizem s svojimi storitvami dejansko nič ne proizvaja, pa prinese precej denarja in je tudi zanj pomembna kakovost. Zato se je mariborska turistična zveza odločila za akcijo "Očistimo naše okolje", v katero je zajela 15 turističnih društev na svojem območju. Akcija se je začela letos pomladi, že prihodnji mesec pa bodo najuspešnejša društva dobila za svoje delo denarne nagrade. Vse kaže, da bosta med njimi gotovo turistični društvi iz Slov. Bistrice ter Šentilja, ki jima je uspelo pritegniti v akcijo vse krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, šole in delovne organizacije, veliko pozornost pa so posvetili tudi okoljem gostišč in zlasti sanitarijam. (Te so praviloma najbolj zanemarjene.) Dobro sta akcijo opravili tudi TD Ptuj in Ruše, zanimivo pa je še delo pred nedavnim ustanovljenega turističnega društva Vurberk. To društvo bo začelo obnavljati obzidje vurberškega gradu, v obrambnem stolpu bodo odprli dva prostora, uredili pa so že sprehajalne turistične poti. /.../ N. S.
31. avgust 1972
Dr. Waldheim danes pri nas
Na povabilo zveznega izvršnega sveta bo prispel danes na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo generalni sekretar OZN Kurt Waldheim. Med obiskom ga bosta sprejela predsednik republike Tito in predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedić. Uradne pogovore bo imel generalni sekretar OZN s svojim gostiteljem, zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem. S soprogo in spremstvom bo Waldheim poleg Beograda obiskal Dubrovnik. Generalni sekretar prihaja k nam na obisk tik pred 27. zasedanjem generalne skupščine OZN. /.../ Poudaril je, da dajejo neuvrščene države najmočnejšo podporo OZN in da imajo v svetovni organizaciji zelo pomembno vlogo. /.../
1. september 1972
Hotelirji vabijo domače goste
Mnogi hoteli na jadranski rivieri bodo dajali domačim gostom septembra in oktobra popust, tako da bodo cene do 30 odstotkov nižje kot so bile v sezoni. Domači gostje bodo bivali v hotelih B kategorije za dnevni penzion od 50 din navzgor. Cenejše letovanje ponujajo številni hoteli opatijske riviere, kjer bodo cene v nižjih kategorijah 51 din in v najvišjih 136 din. Hotelirji s tega turističnega območja so že dali vedeti, da bodo odobravali članom sindikatov in njihovim družinam posebne popuste, kar pa bo odvisno od zasedenosti hotela. Turistično društvo v Poreču ponuja članom sindikata in šolskim ekskurzijam zelo ugodno bivanje, vsem domačim gostom pa penzion med 43 in 70 din. Poslovno združenje Jugohoteli v Zagrebu pravi, da bodo omogočili cenejše letovanje domačim gostov s posebnimi aranžmaji v sodelovanju z JAT.
Prvi po novi cesti
Do nedelje, ko bo otvoritev modernizirane ceste od Marjete do Prepolja - s priključki vred je to dobrih 5 kilometrov asfalta - mora biti vse nared. Delavci mariborskega cestnega podjetja so v očeh domačinov pravi junaki dela. Krajani Marjete pomagajo pri gradnji ceste tudi s prostovoljnim delom. Mirko Premzl, tajnik krajevne skupnosti Marjeta: “Za cesto smo zbrali okrog 400.000 dinarjev samoprispevka, 250.000 dinarjev pa je prispevala občina. Za asfalt bo treba zbrati kajpak še več milijonov starih dinarjev.” “Jaz sem s svojim avtom prvi peljal po novi cesti,” pravi fantič. Tudi mati in oče sta vesela asfalta, saj lahko po njem prideta skoraj čisto do njive. (sn)
Večer, 1. septembra 1972

1. september 1972
Poskusno septembra, zares novembra
Nobenega dvoma ni več, da se bodo Mariborčani že letošnjo jesen kopali v pokritem sanitarnem in športnem kopališču ob Dravi. Delavci Konstruktorja pravkar dovršujejo gradbena dela, ki so že bolj "lepotne" narave: polaganje marmornatih plošč, keramičnih ploščic, lesketajočih se tal in kar je še takih reči, medtem ko so instalacije, ki jih polaga Cevovod, tako rekoč nared, saj bo po programu pričelo kopališče poskusno obratovati že 15. septembra, preizkus pa bo predvidoma trajal tja do konca oktobra. Datum uradne otvoritve sicer še ni določen, vse pa kaže, da bo to 29. november, dan republike, čeprav bodo prvi plavalci skočili v bazene verjetno že nekoliko prej. Sedaj je vprašljiva le še ureditev okolice kopališča in dohodov, ker zanjo investitor — mariborska občina — še ni sklenila pogodbe. Medtem ko je fasada kopališča že nekaj časa narejena, pa tudi sprehod po notranjosti objekta v teh dneh kaže na njegovo dokončno podobo. Notranja ureditev je zelo okusna in estetska, tako da bodo obiskovalci zares uživali vse ugodje. /.../