Prestrašila nas je, ubogljivi in ponižni smo, sicer pa nam je vlada zapovedala lenarjenje. Tako se takoj po Kacinu pogreznem v svoj fotelj. V njem se, priznam, odlično počutim, čeprav se nanj nisem navadila – kot nekateri – v službi. Eni so delali, drugi foteljarili. Zakaj neki, če delo osvobaja? Očitno ne osvobaja, še več, očitno je kazen. Ste že slišali, da bi bil kdo obsojen na prisilno poležavanje? Ne, vedno na prisilno delo. Ergo.
Ostani doma, a ostani fit. Saj greš pretegnit noge in razširit pljuča, najbolje nekam med zelenje, kjer so sprehajalne poti, recimo v park, pod Kalvarijo, a tam je po novem skoraj obvezno kolesarjenje, tako da se ne bojim več okužbe, ampak me ogrožajo kolesarske družinice. Tako ljubko na kolesih, seveda vštric, sprehajalci pa se jim umikajo v travo ali grmovje. (A nimamo v Mariboru neke Kolesarske liste?) Ali pa parček z otroškim vozičkom in s psom na vrvici, razpeti čez vso cesto … V tem kriznem času smo se naučili kaj tudi o ljudeh, ne samo o umivanju rok. No, zdaj, ko visite vsi na spletu, gotovo poznate tisto o umivanju rok: Tako temeljito si umivam roke, da se mi je na dlani prikazal Pitagorov izrek, ki sem si ga napisal v osnovni šoli. Pa najprej zapovedane rokavice, zdaj prepovedane, maske danes ja, jutri ne, in toliko različnih, samo "gasmask" še ne uvažajo. Pa ni rečeno, da jih ne bodo, nekoč so jih že. Se spomnite znamenitih Omanovih mask (Oman je bil v osamosvojitvenih časih in krogih znan trgovec, ne ravno z bananami …), ki so priplule v Slovenijo kot del neke vezane trgovine (ne ravno z bananami …)? No, država jih ni potrebovala, zato jih je po osamosvojitveni vojni prodajala slovenskim gospodinjstvom? Moja uboga mama je nasedla temu domoljubju in kupila dve. Potem smo jih sicer vrgli v smeti.
Eni so delali, drugi foteljarili. Zakaj neki, če delo osvobaja?
