Razmišljam in razmišljala sem ves čas, odkar smo bili zaradi virusa (nočem ga imenovati, ker mi njegovo ime sploh ni všeč) čez noč vrženi v neki drugačen čas, da mi ob vseh prepovedih in življenju z "nagobčniki" pravzaprav niti najmanj ni bilo dolgčas. Ker mi pač nikoli ni. Nalašč! Takšna pač sem. Toliko zanimivega se namreč dogaja v enem človeškem življenju, da je take nenačrtovane "počitnice" vedno najbolje karseda s pridom izkoristiti. Tako sem imela kar naenkrat dovolj časa, ker mi ni bilo treba vsak dan tekati sem in tja, po številnih opravkih. Doma sem se lahko z veseljem lotila vsega, kar me je že dolgo čakalo. Same lepe reči za dušo. Po temeljitem čiščenju stanovanja (ki mi je kot fizično delo vedno v veselje, saj res rada delam tudi z rokami in ne le z glavo) so prišli na vrsto barvice in risanje, za posladek pa moja velika ljubezen - knjige.
