Čeprav očitno živimo v času, ko vsak dan poslušamo novice, ki prinašajo strah pred tretjo svetovno vojno, sama vedno bolj razmišljam o možnosti, kako bi se Slovenci končno lahko nehali prepirati in sovražiti med seboj. Vem, da bo po teh besedah vsaj kdo, ki bo prebral moje tokratno razmišljanje, najbrž pomislil, da mi je kaj padlo na glavo. Ali pa, da spet prebiram pravljice, ki jih imam že od nekdaj res rada. Ne boste verjeli, da so mi dali misliti oni trije – jiba, jaca, jak! Saj ste tudi vi že pogledali vsaj kakšno epizodo te televizijske oddaje ... Če ne, nikar ne oklevajte in si vsak teden privoščite druženje z znanimi ali pa tudi ne Slovenkami in Slovenci, ki poskrbijo za goste s svojimi kuharskim znanjem in gostoljubnostjo. Ampak teh gostov si ne izberejo sami, običajno se ti tudi ne poznajo med seboj. Njihovo spoznavanje se začne za obloženo mizo. Vsak teden pet dni zapored (tako vsi dobijo možnost, da se izkažejo) so gostje pri enem izmed njih. In zakaj mi je ta televizijska oddaja tako zelo padla v oči?
Odgovor je povsem enostaven. Vsak teden se že na prvem srečanju spoprijatelji drugih pet neznancev. Koliko lepega imajo povedati eden o drugem! In kako navdušeni so nad tem, da so se spoznali. Vsakokrat znova lahko slišimo, kako bodo ta prijateljstva ohranili, se srečevali tudi v prihodnje. Človek si ne more kaj, da si ne bi zaželel vse Slovence pokupčkati v skupine po pet in jih na zgoraj opisan način prepričati, da se imajo radi. Tako bi lahko odpadli sovraštvo, prepiri, medsebojno zaničevanje … Ja, če bi bile pravljice uresničljive in če bi nam lahko na pomoč priskočila kakšna dobra vila.
A na žalost iz tega ne bo nič. Ker ne more biti. Lahko le sanjamo in sanje obdržimo zase, sicer se prav lahko zgodi, da bi jih že samo zaradi njih lahko dobili po buči. Sploh pa kaj sanjam, ko je med nami vse preveč ljudi, ki nikakor ne bi mogli pripraviti pojedine za pet ljudi. Zato, ker tega še sami zase in za svoje družine ne zmorejo.
In zdaj mi je na pamet padlo še nekaj. Ribe, race in rake si na krožnikih že od nekdaj lahko privoščijo le tisti, ki imajo polno denarnico. Včasih so si reveži res ulovili kakšno ribo, morda potočnega raka, a le na skrivaj. Saj če jih je gospoda pri tem zasačila, so bili deležni kazni. To razmišljanje bom tukaj končala in raje predlagala še eno podobno oddajo. Lahko bi se imenovala Kjompij, jepa, kojenje. Res bi bilo zanimivo in tudi poučno videti, kakšne kuharske mojstrovine bi nastale pod okriljem takšnega naslova.
