(PODNEBNE PRIČE) Le negovana mestna drevesa lahko kljubujejo podnebnim spremembam

Sta kot župan kakšne manjše občine – vse svoje "občane" poznata po imenih. V hipu sta natrosili kup neznanih imen dreves, od katerih sem si uspela zapomniti zgolj sekvojo. Pardon, metasekvojo, ki je nekoč bila avtohtona v Sloveniji (to vedo po fosilnih ostankih), nato pa so po drugi svetovni vojni nove sadike prišle iz Kitajske, kjer so jo po naključju ponovno odkrili, opisujeta. "A ste vedeli, da so ravno tu na graščini Gutenbuchel posadili prvo forzicijo v Sloveniji? Magnoliji na pročelju sta najstarejši v Sloveniji," sta nadaljevali in se dopolnjevali arboristki Barbara Pajk in Nataša Dolejši, medtem ko smo se sprehajale po zapuščeni graščini. Po 25 letih sta se ponovno lotili popisa vseh "graščinskih" dreves v šoštanjski in velenjski občini. Sta živi enciklopediji dreves in grmovnic, spisali sta "biblijo" o pravilni negi mestnih dreves v Velenju, ki bo kot vodnik služila predvsem koncesionarju. S tem bosta posredno rešili več dreves kot vsaka živa veriga okoli posameznega drevesa ali kaj podobno gverilskega.

Drevesa, ki so posajena na napačno mesto, ki imajo premalo prostora za korenine ali so napačno negovana, težko kljubujejo neurjem. Od vseh ostalih imata tako narava kot družba zgolj in samo koristi. Večja ko so drevesa, večje so koristi. "Večja ko je rastlina, večja ko je njena listna masa, bolj lahko prispeva k čistosti zraka in ponoru ogljikovega dioksida," enostavno matematiko, s katero drevesa pripomorejo k blaženju podnebnih sprememb, razloži Barbara Pajk. "K temu je treba prišteti še senco, lepoto rastlin, njihovo sposobnost varovanja pred premočnimi vetrovi, nižanja temperatur poleti, da so življenjski prostor za živali, hrana za živali, skrbijo za dobro počutje ljudi, kar je v mestih sploh zelo pomembno," nadaljuje.

Lekcije iz narave in človeške nepremišljenosti

Kako pa podnebne spremembe vplivajo na sama drevesa in kdo ima večji vpliv – podnebne spremembe ali človek, ki zelo rad v bližini dreves uredi parkirišče ali pa denimo po vojaško "sfrizira" krošnjo drevesa? "Odgovor ni enostaven, ker je treba upoštevati več dejavnikov. Vzemimo za primer dvorni park, na katerem smo. Nega tukaj ni bila konstantna. Sanira se vedno le tisto, kar naredijo vetrolom in druge naravne nesreče, rednega vzdrževanja pa tukaj ni. Zato določena drevesa upešajo. Po drugi strani se lahko iz tega primera naučimo, kaj pa vendarle brez oskrbe človeka preživi vse naravne nesreče, kaj je torej smiselno umeščati pri nadaljnjih zasaditvah, kaj bo uspešno kljubovalo neugodnim vremenskim razmeram. Drugi primer je park pri Velenjskem gradu, ki je vseskozi negovan, a se je lipovec vendarle uklonil vetrolomu. Pred leti se je na območju, kjer ima korenine, vozilo z avti, tudi parkirali so tam. Teren je bil tako potlačen, da so se korenine praktično zadušile. Iz tega se lahko naučimo, česa ne smemo delati v bližini dreves, če jih želimo ohraniti za mnogo let. Drevesa velikokrat v krajšem časovnem obdobju ne pokažejo, da so v stresni situaciji, ampak šele po daljšem obdobju. Ko se začne sušiti, včasih težko rečeš, kaj je glavni vzrok, če ne veš, kaj se je okoli drevesa dogajalo," neprimerna človeška dejanja opisuje Nataša Dolejši.

A tudi podnebne spremembe niso nedolžne. "Podnebne spremembe zaradi višjih povprečnih temperatur in drugačne razporeditve padavin (poleti jih je manj, pozimi več) rastlinam povzročajo stres, saj poleti v obdobju največje vegetacije ni veliko padavin in vlage. Podnebne spremembe prinašajo tudi prerazmnožitve nekaterih škodljivcev in bolezni, ki so sicer v preteklosti bile prisotne, pa vendar niso delale takšne škode. Od masarijske bolezni pri platanah do večje razširjenosti ožigov, več pepelastih plesni na rastlinah, ki prej, ko je bil drugačen padavinski režim, niso bile občutljive," nadaljuje Barbara Pajk. "Brez dokazljivih znakov bolezni in škodljivcev v Sloveniji odmirajo Lawsonove paciprese in mamutovci; to bi lahko pripisali podnebnim spremembam. Masarijska bolezen pri platanah je sicer bila vseskozi prisotna, a zaradi bistveno bolj vročih poletij in milih zim se bolj širi. Pri klekih se pojavlja v večjem obsegu hrošč kresnik, bukev je zaradi podnebnih sprememb dobila glivo," našteva.

Toplejša poletja z več sončnimi dnevi podaljšajo vegetacijo, kar je za nekatere rastline celo dobro, za druge manj. Kar nekaj invazivnih rastlin v našem podnebju doslej ni tvorilo semen, kar pa se z daljšanjem vegetacije spreminja. "Lovorikovec (v Švici ga ne smejo več gojiti in prodajati) nekoč pri nas ni tvoril plodov, sedaj jih ima kar precej. Ne sicer vse sorte. Poleg že znanih invazivnih vrst na seznam dodajajo nove, ker se podaljšuje vegetacijska doba. Če je pomlad zelo topla, se pri določenih rastlinah, denimo pri katalpi ali cigarovcu, že pojavijo sejančki, ki jih včasih ni bilo. Podobno sem opazila pri platani. Če sejančki preživijo in imajo svoje plodove, je mogoče pričakovati, da bodo ti sejanci bolj prilagojeni na naše razmere. Po drugi strani so podnebne spremembe huda ovira za rastline, če začnejo roditi šele po 20 do 40 letih. Hrast potrebuje 40 let, da začne roditi želode. To hkrati pomeni daljšo dobo prilagajanja drevesa na podnebne spremembe. Pri rastlini, ki se razmnoži v enem letu do dveh let, se potomci lahko hitro prilagajajo. Kmalu dobimo bolj prilagojene rastline. Pri drugih pa šele po 40 letih, vmes veliko rastlin že propade. Če preživi, je znova treba dolgo časa čakati na rodovitnost potomcev," pojasni Barbara Pajk.

Prelomna akcija ob občinski brezi 

Hitreje kot podnebne spremembe se spreminja odnos ljudi do mestnega drevja. "Marsikdaj na terenu slišimo: 'Imam zelo rad drevje, ampak tegale, tega pa dajte odstraniti.' Mnogi zdaj, ko smo veliko pojasnjevali, že veliko stvari razumejo, predvsem pa je zelo pomembno, da razume upravnik. Če razume on, zna to znanje prenesti naprej. Če ima primanjkljaj, pa ga z veseljem podpremo," opiše Nataša Dolejši. Eden večjih primanjkljajev je tudi "sadjarska miselnost", ko so ljudje prepričani, da je drevje negovano takrat, ko so mu znižali vrh in zožili krošnjo. "Ljudje pri parkovni drevnini preveč razmišljajo v smislu sadjarstva. Arboristi pa vemo, da so drevesa, ki imajo svoj naraven habitus brez večjih rezov, najbolj stabilna. Če se zaradi kakšne pomanjkljivosti v nadaljevanju kakšna veja izlomi, je to treba že v mladosti drevesa korigirati. Če se reže, ko je drevo že 40 ali 50 let staro, so rezna mesta z večjim premerom in skozi ta rezna mesta vdirajo patogeni, ki lahko povzročijo trohnenje lesa," opozarja.

V Velenju so prvo fazo, v kateri so koncesionarja učili, kako čim bolj strokovno negovati drevo, da bo čim dlje živo in varno za okolico, večinoma že osvojili. To je ob dejstvu, da ima Velenje kot mlado mesto praktično vsa drevesa mlajša od 70 let, pomembno. Sodeč po starosti, ki jih lahko dočakajo nekatere drevesne vrste (hrast in lipa jih lahko štejeta tudi 700), so velenjska drevesa praktično najstniki. Nekaj "najstnikov" so ob prenovi tlakov Cankarjeve ulice inovativno reševali tako, da so jih za eno leto preselili na nadomestno lokacijo, minuli mesec pa so jih posadili nazaj na prenovljeno ulico. Pohvalna je bila tudi akcija, ko je Nataša Dolejši mesec dni z vijaki razprostirala korenine breze ob občini, da zaradi polaganja kablov ob gradnji polnilnice za električna avtomobila korenin niso kar enostavno presekali. To je bil v razumevanju pomena dreves v Velenju prelomen trenutek. "Smo v drugi fazi. Sedaj se učimo, katere drevesne vrste sploh na novo saditi, da bodo uspešno prestale razmere, ki jih okolje in vreme prinašata," zaključi Nataša Dolejši.