"Včasih smo razmišljali predvsem o tem, da nas pozimi ne bi zeblo. Danes pa imamo vedno več težav z vročino," pravi Dalibor Šoštarič, energetski svetovalec mreže ENSVET, ki deluje v okviru Eko sklada. V pisarni na Ptuju svetuje ljudem pri prenovah hiš, menjavi oken, fasad, ogrevalnih naprav in pri novogradnjah. V zadnjih letih opaža, da podnebne spremembe močno spreminjajo tudi način razmišljanja o bivanjskih prostorih. "Ko danes nekdo prenavlja hišo, ne razmišlja več samo o toplotnih izgubah pozimi, ampak tudi o tem, kako bo v hiši zdržal poleti. Vedno daljši vročinski valovi so postali realnost," pripoveduje.
V njegovo pisarno prihajajo predvsem fizične osebe. Nekateri prenavljajo stare hiše, drugi gradijo nove. Najpogosteje jih sprva zanimajo subvencije, a sam pravi, da je to šele zadnji korak. "Najprej moramo ugotoviti, kako stavbo sploh pravilno prenoviti. Šele potem pride vprašanje subvencij." V zadnjih letih so se subvencije tudi zvišale. Pri nekaterih javnih pozivih lahko občani dobijo do 40 odstotkov povrnjenih stroškov. Ob tem pa opaža še en pojav, ki je vedno izrazitejši – energetsko revščino.
Energetska revščina je najbolj vidna na podeželju
"Največ energetsko neučinkovitih hiš je v Podravju in Prekmurju. Predvsem na podeželju," pravi Šoštarič. Veliko hiš, zgrajenih v 70., 80. in tudi v začetku 90. let, je po njegovih besedah danes energetsko zelo potratnih. "Od zunaj so lahko videti lepo ohranjene, a imajo slaba okna, neustrezno izolacijo in zastarele načine ogrevanja."
V okviru posebnega programa za energetsko revščino obiskujejo gospodinjstva, ki prejemajo socialno pomoč, varstveni dodatek ali izredno denarno socialno pomoč. Tem lahko država v določenih primerih financira tudi celotno prenovo. "Gremo na teren, pogledamo stanje hiše in pripravimo seznam najnujnejših ukrepov. V večini primerov se zamenjujejo okna, sanira se strešna kritina skupaj z izolacijo podstrešja, vgrajuje se toplotno izolacijska fasada, zamenjujejo se ogrevalne naprave in vgrajujejo lokalni sistemi prezračevanja. Na stavbi se lahko izvede več ukrepov hkrati, odvisno od razpoložljivih sredstev. Posamezno gospodinjstvo lahko dobi do 18 tisoč evrov subvencije." Zanimanje je veliko. "Na zadnji javni poziv smo dobili več kot dva tisoč vlog in številke še rastejo. Veliko ljudi za to možnost izve preko centrov za socialno delo."
Hiše iz 80. let so danes med najbolj problematičnimi
Največ težav danes povzročajo hiše opečne gradnje iz obdobja med letoma 1975 in 1990. Takrat se po njegovih besedah še ni veliko razmišljalo o poletnem udobju. "Glavni cilj je bil, da prihranimo pri ogrevanju. Nihče ni razmišljal o tem, da bomo imeli poletja, ko bo tudi po tedne skupaj temperature nad 35 stopinj Celzija." Danes se te hiše poleti hitro pregrejejo. Rešitev pa po njegovem ni ena sama naprava, ampak celovita prenova. "Pomembni so materiali s čim manjšo toplotno prevodnostjo in s čim daljšim faznim zamikom, pravilna zasteklitev, senčenje in prezračevanje."
Vse več ljudi se zato odloča tudi za klimatske naprave ali reverzibilne toplotne črpalke, ki omogočajo tako ogrevanje kot hlajenje. A Šoštarič opozarja, da hlajenje samo po sebi ni dovolj. "Če imaš velike steklene površine brez zunanjih senčil, ti nobena klima dolgoročno ne pomaga. Pomembno je, da vročino zadržimo zunaj." Zelo pomembna je tudi orientacija hiše. "Na južni strani moramo razmišljati o drugačni zasteklitvi kot na severni. Pomembna so zunanja senčila, žaluzije ali rulete. Vse to vpliva na pregrevanje prostorov." Opaža tudi, da ljudje danes drugače razmišljajo o bivalnem udobju kot pred leti. "Včasih je bilo pomembno predvsem, da je hiša topla. Danes pa ljudje želijo tudi stabilno temperaturo skozi vse leto, kakovosten zrak in čim manj vlage. To pomeni, da moramo o stavbah razmišljati precej bolj celostno."
Stare butane hiše so bolje prenašale vročino
Ko govori o starih hišah, pogosto omeni nekaj, kar danes zveni skoraj pozabljeno. "Stare butane hiše so bile energetsko zelo učinkovite. Imele so debele stene in majhna okna. Poleti so ostale hladne, pozimi pa so dobro držale toploto." Danes pa prevladujejo drugačni trendi – ravne strehe, velike steklene površine in lahki materiali. Da bi se tako vračali nazaj, zato ne verjame. "Trend gre v smeri gradnje skoraj nič energijskih stavb z materiali z nizkim ogljičnim odtisom. Ampak pri tako dolgih vročinskih valovih skoraj ni materiala, ki bi popolnoma preprečil preboj toplote." Po njegovem so bile nekatere stare gradbene rešitve sicer manj estetsko privlačne po današnjih merilih, a so bile pogosto bolje prilagojene podnebju. "Naši predniki so gradili precej bolj v skladu z okoljem. Vedeli so, kam postaviti hišo, kako debeli morajo biti zidovi in kako pomembna je senca."
Prepričan je, da bomo morali v prihodnje drugače razmišljati o gradnji in prenovah. "Poletno bivalno udobje bo postalo enako pomembno kot zimsko ogrevanje." Vse več pozornosti namenjajo tudi zelenim rešitvam. "Ozelenjene strehe, fasade, senčenje in pametno upravljanje prezračevanja bodo postali standard. Ne bomo več razmišljali samo o ogrevanju, ampak predvsem o tem, kako preprečiti pregrevanje stavb."
Vročina ni več oddaljena grožnja
Šoštarič pravi, da podnebne spremembe pri svojem delu danes občuti skoraj vsak dan. "To ni več neka oddaljena grožnja. To je realnost, ki jo čutimo skozi vremenske ekstreme." Po njegovem bodo potrebne tudi širše sistemske spremembe. "Država bo morala vlagati v boljše elektro omrežje, obnovljive vire energije in infrastrukturo, ki nam bo omogočila prilagajanje na podnebne spremembe." Veliko pa lahko naredijo tudi posamezniki. "Pri prenovah lahko izbiramo trajnostne materiale in bolj premišljene rešitve. Pomembne pa so tudi vsakodnevne navade." Pri tem omeni predvsem temperature v prostorih: "Nekateri bi želeli pozimi imeti 25 ali 26 stopinj, pa je v resnici že 22 dovolj. Enako je poleti - ni dobro, da prostore pretirano hladimo. To ni zdravo, hkrati pa pomeni veliko porabo energije."
Opozarja tudi, da bodo vročinski valovi vse bolj vplivali na kakovost življenja, predvsem v mestih in gosto naseljenih območjih. "Ko temperature ponoči ne padejo več pod 20 stopinj, se stavbe ne morejo več normalno ohladiti. Takrat postane vročina velik problem tudi za zdravje ljudi." In čeprav se zdi, da so vroča poletja nekaj, na kar se človek sčasoma navadi, Šoštarič opozarja, da bodo ravno ta postala največji izziv prihodnjih desetletij. "Prepričan sem, da bo spopadanje z vročino glavni izziv energetske učinkovitosti stavb v prihodnosti."
