Ooooopaaaa!

Najprej in na začetku. Če kaj, nisem poklican, da bi zganjal moralke o tem, kako je alkohol škodljiv. In kako je rak družbe. Kako družine razpadajo in vse to. Zgornje trditve so sicer resnične, ampak mogoče jaz nisem pravi medij med alkoholom in javnostjo. Saj ne, da bi bil pijanček, abstinent pa tudi nisem. V Svečini slednjim ne izdajo osebne.
Parlamentiral bom, kako zelo se je pijanščina spremenila. Na slabše po moje, na vas pa je, da sodite.
Fenomen opažam že nekaj časa; mogoče že nekaj let, a mu nisem posvečal posebne pozornosti. Torej; ko je kje kakšna družba - v povezavi s slovenskim minimaliziranjem alkoholizma, bi ji rekli "vesela" - pivci staknejo čaše in zakričijo: "Ooooopaaaa!"
In potem sosednja miza, kjer je po navadi druga žlahta, da prvi mizi kontra - in zakričijo še glasneje. "Ooooopaaa!" S tem pokažejo, da je njihov rod še bolj potenten in bo nevesta srečna - ali pa je slavljenec neverjeten, ker je dočakal petdeset let. Potem spijejo, čez pol ure pa vse to ponovijo.
Ko sem pred časom naletel na te pivske rituale, sem se jim izognil. Hudiča, kot prosvetljeni vinopivec jih poskušam celo preprečevati. A očitno precej neuspešno.
Tako je oni dan prineslo ooooopaaa! prek zaliva. Firbec mi ni dal miru in skočil sem v čoln ter odjadral pogledat, koga smo dobili na drugem koncu morja.
Inštalacija je bila sicer tipična, a vsaj nekoliko tudi inventivna. To novodobno plovilo, ki mu pravijo sup, in njih je toliko, da lahko kot Zveličani prideš z enega konca morja na drugega, ne da bi si zmočil noge, je poslužilo za šank. Možje so stali do pasu v vodi, kar je bilo praktično, ker je bila na planem resna vročina. Dekle jim je iz bližnjega lokala nosilo pijačo - in ko so jo dobili, so uprizorili oooopaaa! Njihove žene so nihale med ponosom in zaigranim ogorčenjem, češ, "ti naši so taki faloti".
Glede na tempo so ga fantje resno zastavili - in ko sem se približal, sem slišal pojočo štajerščino. "Kdo pa drug," sem malce ponosen, malce osramočen zaključil.