"Pirjevec se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma."
Povod za moj obisk je Kardelj: socialistični utopist na oblasti – 868 strani dolga biografija “Bevca”, “Speransa”, “Krištofa”, ki jo je prav tisti teden izdala Beletrina. Profesor Pirjevec me pričaka pred vrati za zelenjem skrite hiše ob strmi ovinkasti cesti, po kateri sem se že ničkolikokrat spuščal s kraškega roba proti centru Trsta – ne da bi vedel, da mož tam stanuje, ali hišo sploh videl –, in me po uvodnih formalnostih povabi v prostorno delovno sobo. Tam je knjig za pol univerzitetne knjižnice in dolga, še kar redoljubno nastlana pisalna miza z dvema monitorjema. Ko izrazim navdušenje nad veličastno biblioteko, me Pirjevec pomiri, da je še več knjig še v dveh drugih sobah, samo v tej pa da dela. To je prostor, ki navdaja z rešpektom in ga ne zmoti niti hudomušno raznobarven lestenec. Kot tudi že na pragu predsobe v teraco vdelan napis “ŽIVIO”. Človek se tu počuti dobrodošlega – četudi v zadregi pred človekovo strokovno veličino in opusom, ki ga ima za sabo. Bolj ko sem pred obiskom delal domačo nalogo, bolj sem se izgubljal med zgodovinskimi, biografskimi in profesionalnimi dejstvi in se bal, kako bom tekst sestavil. Lahko bi vse te knjige samo prebral in avtorju kvečjemu postavljal podvprašanja in na podlagi tega še naslednjih nekaj mesecev pisal enormen publicistični profil.