Založba Sanje je ponatis Kajuhovih pesmi izdala v njegovem letu, saj letos mineva 100 let od pesnikovega rojstva. Festivalsko edicijo, faksimile knjižice pesmi, ki jo je leta 1944 izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, so pripravili na letošnjem na Festivalu Sanje, ki je bil v znamenju uporniške in s tem partizanske poezije ter Kocbekovega Partizanskega dnevnika. Ob predstavitvi knjižice piše: “Izid je omogočil partizanski boj za svobodo.”

Kajuh, rojen v industrijskem Šoštanju, je dozoreval v okolju številnih nasprotij in napetosti. “Krivice, ki so se dogajale v njegovi bližini, in branje sodobne socialne literature, predvsem ruske, so ga zgodaj navdihnili za pisanje poezije. Svojo prvo, neverjetno preroško pesem Slutnja je v Slovenski mladini objavil še kot ne 16-leten mladenič,” piše Vlado Vrbič v spremni besedi tokratne izdaje. Ideja o prvi tiskani zbirki pesmi je sicer dozorela že v letu 1942, toda tiskarna v Ljubljani je bila izdana. Kajuh je 22. februarja 1944 v Šentvidu pri Zavodnjah padel. Že spomladi je dal Mile Klopčič partizanskemu vodstvu pobudo za ureditev zbirke in od slednjega je dobil nalogo, da zbirko uredi. Zbirko je poleti leta 1944 v nakladi 1000 izvodov izdal Propagandni odsek Glavnega štaba NOV in POS, natisnila pa jo je tiskarna Urška na Rogu.
Čeprav so od njegove smrti in izdaje knjižice minila desetletja, so Kajuhove pesmi več kot aktualne. V svetu, kjer se znova prebuja fašizem, in v svetu, kjer še naprej divjajo neusmiljene vojne, tokrat tudi v naši bližini, so njegovi verzi, ki se dotikajo upora, znova aktualni. Sploh pesem Zaplenjeno pismo s fronte (ki ga objavljamo) bi lahko danes brez težav umestili v Ukrajino. Ne glede na to pa njegov opus iz leta 1944 ne prinaša le prepleta upora, trpljenja in smrti, pač pa tudi ljubezen.
Prinaša pa tudi najpomembnejše sporočilo: o pomenu svobode.
Karel Destovnik (1922-1944), s partizanskim imenom Kajuh, je bil slovenski pesnik in prevajalec. Leta 1953 je bil kot edini slovenski kulturnik razglašen za narodnega heroja. Bil je najpomembnejši predstavnik partizanske lirike, katere glavni namen je bil poziv k uporu. Njegove pesmi so imele odkrito agitacijsko in mobilizacijsko vlogo in so uspešno prepletale tematiko boja z motivi ljubezni, družine in smrti.