Nasa se vrača na Venero, planet, na katerega površju vladajo temperature okoli 470 stopinj Celzija. Za vroči podvig so zasnovali dve misiji z imenoma DaVinci+ in Veritas, njun cilj pa je natančneje preiskati izgubljeni življenjski prostor Venere. Kot so sporočili iz ameriške vesoljske agencije Nasa, bodo za pripravo vsake misije porabili okoli 500 milijonov dolarjev, po ambiciozni časovnici pa sta izvedbi načrtovani za leti 2028 in 2030.

Znanstveniki so dolgo verjeli, da na Veneri zaradi ekstremno visokih temperatur ne more biti življenja. A septembra lani je upravitelj Nase Jim Bridenstine odkritje plina fosfin v ozračju našega sosednjega planeta označil za najpomembnejše odkritje v zvezi z možnostjo življenja v vesolju doslej. Fosfin je namreč plin, ki ga povezujejo z življenjem, na Zemlji pa nastane le industrijsko ali s pomočjo mikrobov, ki uspevajo v okoljih brez kisika. Zdaj se obetajo dodatne raziskave ozračja in geoloških lastnosti soseda. Nasa želi ugotoviti, zakaj je Soncu drugi najbližji planet kljub podobnim pogojem, kot so na Zemlji, tako neprijazen planet za življenje. Glede na oddaljenost od naše zvezde bi namreč lahko bil primeren za bivanje, lahko bi imel oceane in podnebje, podobno Zemljinemu.

Misija DaVinci+ bo skušala pridobiti podatke globoko iz atmosfere Venere, preiskovala bo žlahtne pline, kemijo in planet fotografirala. Vesoljsko plovilo bo skozi atmosfero planeta spustilo sferično sondo, opremljeno s številnimi občutljivimi instrumenti, ki bo podatke meritev prenašala do plovila. V okviru misije Veritas pa bodo preiskovali Venerine emisije, izvedli topografske in spektroskopske analize in preiskave na področju radijske znanosti. Nasini znanstveniki bodo mapirali površino planeta in tako skušali razumeti njegovo geološko zgodovino.

Seveda namerava Nasa misiji uporabiti tudi za demonstracijo nove tehnologije. S plovilom DaVinci+ bo proti Veneri poletel CUVIS, kompaktni spektrometer za spekter svetlobe od ultravijolične do vidne, Veritas pa bo opremljen z vesoljsko atomsko uro Clock-2. Vesoljska sonda Magellan je bila zadnja, ki je leta 1990 obiskala Venero. Ta je skozi zgodovino postala svet, podoben peklu. Nebo je namreč napolnjeno z gostimi oblaki žveplove kisline, na površju pa se drug za drugim nizajo izumrli vulkani, kar 90 odstotkov površine pa je prekrite z vročimi tokovi lave. Pri Nasi so odpravo Magellan označili za več kot uspešno, saj so radarski posnetki površja še zmeraj zelo dobri. Nedvomno pa bodo posnetki v visoki ločljivosti, ki jih bosta na Zemljo poslali novi misiji, veliko bolj podrobni.

Zanimivo je, da so razmere na Veneri kakšnih 50 kilometrov nad površjem precej manj ostri. Tlak na teh višjih nadmorskih višinah se toliko zmanjša, da postanejo razmere precej bolj podobne tistim na Zemlji, z zrakom, ki bi ga lahko dihali, in vzdržnimi temperaturami. Znanstveniki zato izpostavljajo, da če življenje (v obliki mikrobov) na Veneri obstaja, ga bodo verjetno našli na tej višini.