(MNENJE) Gradnja hidroelektrarn je eden najbolj destruktivnih posegov v rečni ekosistem

Rečni ekosistemi so najbolj razgibani in pestri vodni ekosistemi na planetu, z značilno dinamiko, raznovrstnimi življenjskimi združbami, ki jim je skupno prilagajanje na hitrost vodnega toka.

Glavna fotografija članka:(MNENJE) Gradnja hidroelektrarn je eden najbolj destruktivnih posegov v rečni ekosistem
Robert Balen
Datum 22. avgust 2020 02:00
Čas branja 2 min

Značilna menjava habitatov s hitrim tokom – brzice in počasnim tokom – tolmuni zagotavlja optimalne razmere za uspešno samočistilno sposobnost tekočih voda, ki jo omogoča preplet prehranskih verig, ki ga ustvarja pestra in vrstno bogata združba organizmov tekočih voda. Vnos hranil in organskih snovi do neke mere ti organizmi lahko izkoristijo kot vir hrane in energije in prispevajo k ohranjanju dobre kakovosti vodnega ekosistema.
Posegi v tekoče vode, ki spremenijo hidrološko situacijo, so lahko veliko bolj destruktivni, uničujoči in trajajo dolgo časa, kot to velja za klasično onesnaževanje, predvsem onesnaževanje z odpadnimi vodami komunalnega tipa. Govorimo o obremenitvah vodnega okolja, značilni primeri so hidroenergetski objekti oziroma hidroelektrarne, pretočne ali ne. Zelo neprimerno so energetiki te posege označili za trajnostne, za proizvodnjo zelene energije, celo za ekološke projekte. Ta neresničnost se predvsem v političnem smislu tudi pri nas vse bolj izrablja in je pogosto povod za nestrpnost med kapitalom in naravovarstveniki. Zadnje čase visoka politika izrablja pojem energetske neodvisnosti Slovenije in jo povezuje s t. i. naravnim rečnim potencialom, ki da ga ne izkoriščamo dovolj. Že izraz izkoriščati pomeni, da naravo, v tem primeru tekoče vode, razumemo predvsem kot naravno dobrino, ki pripada nam ljudem, da lahko z njo ravnamo na način, da zadovoljimo svoje interese in potrebe. Zato se vrstijo apeli vodilnih politikov, da moramo pridobiti vsa dovoljenja za gradnje hidroelektrarn tam, kjer jih še ni, apeli, namenjeni civilnim iniciativam in naravovarstvenikom, da naj gredo v korak s časom in naj ne nagajajo pri tovrstnih projektih.

Prof. dr. Mihael J. Toman je profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Prof. dr. Mihael J. Toman je profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Igor Napast
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Zaupate pojasnilom Petrola glede zaprtih točilnih mest na njihovih bencinskih servisih?
Da.
9%
26 glasov
Ne.
85%
240 glasov
Ne vem, me ne zanima.
6%
17 glasov
Skupaj glasov: 283
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.