Urban Červek
V Večeru smo v zadnjih dneh predstavili številne konkretne primere podjetij, ki so se zaradi tako imenovanega likvidnostnega krča znašla v negativni spirali neplačevanja pogodbenih obveznosti in padca prihodkov zaradi nenadne upočasnitve gospodarskih aktivnosti zaradi ostrih omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije bolezni covid-19. Podjetja in samostojni podjetniki so sicer pozdravili ukrepe, s katerimi vlada sofinancira stroške čakanja na delo, bolniških odsotnosti in omogoča odlog davčnih obveznosti, a so močno pogrešala ukrepe, ki bi jim zagotovili dovolj (hitro dosegljivega) denarja za nadaljevanje poslovanja.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je z vidika vpliva na gospodarstvo in javne finance v zadnji številki Gospodarskih gibanj in v posebej objavljenem Komentarju ukrepov za omilitev posledic epidemije koronavirusa ocenil ekonomist in matematik mag. Velimir Bole iz Ekonomskega inštituta EIPF, ki prav tako kot gospodarstveniki ugotavlja, da zakonski paket ne naslavlja problema likvidnosti. Kritičen pa je tudi do nekaterih drugih ukrepov, ki po njegovem preveč in po nepotrebnem zadolžujejo državo in jo izpostavljajo tveganju, da v prihodnje ne bo mogla do zadostnih virov na finančnih trgih.
Poroštvo za kredite brez pogojev
Po njegovem bi moral prvi paket obsegati denarno pomoč zaposlenim, ki zaradi ukrepov ne morejo delati ali so ostali začasno brez dela in veliko likvidnostno podporo podjetjem. Bole tako v zadnji številki Gospodarskih gibanj kot v komentarju v ta namen predlaga državno poroštvo za kredite z nizko obrestno mero in tako imenovanim "grace" obdobjem (odlogom) v trajanju na primer enega leta. Podjetja bi imela po njegovem predlogu možnost, da kredite vrnejo, v nasprotnem primeru pa bi država dobila lastniški delež v njih, le pri espejih bi se krediti lahko delno ali v celoti odpisali za tiste, za katere bi se po končanju recesije ugotovilo, da so imeli velik padec prihodkov.
Če bomo svoje ukrepe “kalibrirali” po Nemčiji in drugih “varčnih” državah, imamo veliko boljše možnosti, da bodo novo postavljena pravila ustrezala tudi Sloveniji
Nadomestila bankam
Bole je izračunal, da bodo fiskalne intervencije (podpore) za pokritje škode v obdobju od 15. marca do 31. maja javno blagajno stale 2,9 milijarde evrov, pri čemer bi levji delež dodatne obremenjenosti javne blagajne izviral iz davčnih oprostitev (plačila prispevkov ter dohodnine in davka na dobiček) ter pokrivanja neto plač zaposlenim (ki so zaradi administrativnih ukrepov začasno brez dela v neblokiranih sektorjih). K temu bi bilo po Boletovi oceni treba prišteti še do 1,7 milijarde za nadomestila bankam zaradi zakonske spremembe pogojev poslovanja bank (uzakonjene možnosti odloga odplačevanja kreditov).
Zadolževanje in koronaobveznice
"Likvidnostne težave, ki jih bodo povzročile administrativne omejitve mobilnosti in socialnega mreženja prebivalstva ter zaradi koronavirusa poslabšani eksterni pogoji poslovanja, bodo namreč v neprimerno (za približno desetkrat) večji meri izvirale iz zmanjšanja tekočega poslovanja (prihodkov) kot iz servisa zatečenih kreditov," je kritičen Velimir Bole, ki kot omenjeno predlaga zgledovanje po Nemčiji in Švici, ki sta gospodarstvu priskočili na pomoč predvsem s poroštvi za kredite. "V primeru neustrezno implementirane podpore države pri amortiziranju likvidnostnega šoka podjetij in/ali nepotrebnega zavlačevanja pri krčenju - ukinjanju administrativnih omejitev, ko te ne bodo več res nujno potrebne, bi lahko bilo poslabšanje gospodarskih dosežkov še bistveno večje in dolgotrajnejše kot v veliki recesiji 2009."
Z naraščajočimi stroški pri financiranju morebitnih novih valov epidemije, če bi se ta zavlekla v naslednjo zimo ali v primeru dolgotrajnejše gospodarske recesije, bi lahko že v bližnji prihodnosti prišlo ponovno v ospredje vprašanje kreditne sposobnosti naše države
Kreditna sposobnost države
Z naraščajočimi stroški pri financiranju morebitnih novih valov epidemije, če bi se ta zavlekla v naslednjo zimo ali v primeru dolgotrajnejše gospodarske recesije, bi po Boletovem mnenju lahko že v bližnji prihodnosti prišlo ponovno v ospredje vprašanje kreditne sposobnosti naše države, kot se je to zgodilo v letu 2011, ko se obresti na slovenske obveznice tako povečale, da Slovenija skoraj ni imela več dostopa do vzdržnega zadolževanja na kapitalskih trgih.
Bole svetuje, naj se Slovenija čim bolj zgleduje po tako imenovanih varčnejših članicah EU, tako pri ukrepih za pomoč prebivalstvu kot pri zadolževanju, saj bodo te države v prihodnosti krojile pravila igre, pri Evropski centralni banki (ECB) kot pri Evropski komisiji, ki bo spet slej ali prej odločala, katere državne pomoči podjetjem so dovoljene in katere ne, in kjer ima Slovenija, kot je znano, zelo slabo izkušnjo pri reševanju bank leta 2011. Če bo Slovenija svoje ukrepe "kalibrirala", kot pravi Bole, po Nemčiji in drugih "varčnih" državah, ima veliko boljše možnosti, da bodo novo postavljena pravila ustrezala tudi Sloveniji. Podobno je z ECB; "varčni" igralci evroobmočja imajo namreč med drugim zelo močan vpliv na spreminjanje pravil obnašanja in interveniranja ECB.
"Če že enačijo epidemijo koronavirusa z vojno, se morajo politike (pri nas in drugod v evroobmočju) pravočasno - namreč na začetku vojne - vprašati (tako kot pred 80 leti Keynes), kako bodo sfinancirali to vojno," zapiše Velimir Bole in zaključi, da bo morala vsaka država posledice svojega ukrepanja v epidemiji v končni fazi tudi sama plačati.
