
Samo s pogledom, takole vstran in malce navzdol, ne več kot tri sekunde, je voditelj Saša Krajnc pospremil izjavo generalnega direktorja RTV (ponedeljek, 10. oktober, drugi Dnevnik), s katero je ta zatrdil, da je bilo za 22 sekund trajajoči zbor delavcev v studiu vredno napisati 38 opozoril pred odpovedjo. Boljšega komentarja dogajanja na RTV si ni mogoče zamisliti. Ni več besed, formalnih izjav, osebnih komentarjev, tudi ne šal, ki bi razumno izražale prozorno mešanico bede, neumnosti, laži in podlosti, ki jo uteleša "generalno vodstvo" RTV. In ne gre le za osrednje javne medije: enaka transparentnost je povsod, kjer poražena desnica poskuša zrušiti vlado – torej povsod v javnem sektorju in marsikje v zasebnem, kjer so nekdanji nosilci moči umestili svoje kadre. Izogibanje neskončnemu ponavljanju istih stališč odlikuje bolj ali manj razumno plat politike.