Berem, da državljani in civilna družba Bosne pozivajo k vstaji. Da bi se katastrofa iz Jablanice dala preprečiti, če bi pravna država delovala. Morebiti lahko o tem nekaj malega, upam, da dovolj pietetnega, dodam.

Ko se je vse to začelo, sem bil namreč tam. Doli. Komaj še v Bosni oziroma Hercegovini, in to v Čapljini. Preden je začelo deževati in je deževalo potem ves mesec, namočilo zemljišče, napolnilo vodotoke, odneslo spomine na vroče poletje in končno zbrisalo Jablanico, sedim na terasi hotela. Hotelčka. Penziona. Zadeva je namreč ta, da se vsak začetek jeseni trije prijatelji odpravimo v Bosno. Na motociklih. Kar ni nič posebnega, ker to v obetu poceni čevapov in piva počne na stotine slovenskih motoristov in na tisoče slovenskih popotnikov. Ker je poceni, se lahko v Bosni tudi Slovenci počutimo kot pravi turisti. Ker v New Yorku in na Dunaju jemo hrano iz marketov. Kakorkoli. Pravijo, da sta splošna korupcija in ilegalno izkopavanje v kamnolomu kriva kataklizme. Tega ne vem in tega nikoli ne bomo izvedeli, ker sodni mlini v Bosni ne da meljejo počasi, ampak jih ni. Odnesla jih je neka druga poplava.

Sredi septembra tako sedim pri prvi kavi in internet mi sporoča, da prihaja kataklizmično vreme, ki bo v naslednjih tednih potopilo srednjo Evropo, Balkan pa predpripravilo za začetek oktobra. Lastnik in natakar v eni osebi prisede in mi pravi:

"Vidim, da ste pošten človek …"