Kolumna Alenke Strdin Košir: Življenje ima drugačno vrednost

V današnji ugandski družbi se tradicionalna prepričanja in navade prepletajo s cerkvenimi, ki so jih pred 200 leti prinesli misijonarji, in sodobnimi znanji, pridobljenimi z izobrazbo. V boga verujejo strastno, ga glasno častijo in se mu ob vsaki priliki zahvaljujejo, a so v svoja tradicionalna verovanja in navade vpletli cerkvena pravila. Tako je še vedno pogosto mnogoženstvo, tudi pri tistih, ki redno hodijo v cerkev. Kot najboljšo obliko preprečevanja nosečnosti oznanjajo abstinenco, a je promiskuiteta bolj pravilo kot izjema, zato je veliko najstniških nosečnosti. Prav tako še vedno verjamejo v "čarovništvo". Tudi najbolj izobraženi in verni so prepričani, da te lahko vrač začara, naredi norega ali bolnega ali te celo ubije. Zato se bojijo prepirov s sosedi, predvsem na vasi in s tistimi, ki si drago posredovanje vrača lahko privoščijo. Bojijo se tudi zavisti okolice, če so v življenju uspešni. Krožijo mnoge zgodbe o tem, kako so mlade, izobražene, uspešne ljudi zastrupili - zgolj iz ljubosumja.

Marsikaj od tega težko razumemo in sprejmemo, ker imamo v svojih glavah set slovenskih pravil, privzgojenih v otroštvu. Zato se tisti, ki pridemo sem, zelo pogosto znajdemo v kulturni in etični stiski. Kulturni šok je realna stvar, na katero pripravljamo naše študente, preden se odpravijo na trimesečno odpravo na Bwamo. Vsaka skupina doživi svoje težke trenutke, vsaka na malo drugačen način. Nekatere zmotita indolenca in netočnost zaposlenih, druge nemoč pri zdravljenju preprostih bolezni, mnogi težko sprejmejo nevednost domačinov, njihov odnos do otrok in smrti - veliko verzij sem že videla.

Tokratna skupina se dobro drži.