Melita Forstnerič Hajnšek
V čevlje predhodnika z več kot tridesetletnim mandatom, Mitje Rotovnika, je stopila samozavestno in očitno uspešno glede na rezultate. Vodenje največjega kulturnega hrama pri nas je prevzela leta 2014. Mandat ji poteče oktobra letos, novi kulturni minister Zoran Poznič pa jo je pretekli teden vnovič imenoval za nov petletni mandat. Je ena redkih šolanih kulturnih menedžerk. V Linzu je opravila podiplomski študij iz upravljanja v kulturi in medijih. Ko je prihajala na vrh Cankarjevega doma, je bil kulturni minister dr. Uroš Grilc, nato so se zvrstili še štirje. Od leta 2016 je tudi predsednica Nacionalnega sveta za kulturo.
Cankarjev dom ima dominantno pozicijo v slovenskem kulturnem prostoru, ki mu jo druge kulturne ustanove zavidajo - z največjim budžetom, ugledom in simbolno težo, hkrati pa mora med vsemi kulturnimi zavodi zaslužiti največ denarja na trgu - do 50 odstotkov. Kako odgovarjate na zavist drugih zavodov?
"Lani je bil naš celotni budžet 10,1 milijona evrov, brez obnove strehe. Sami smo ga pridelali 47 odstotkov. Dobili smo 5,5 milijona javnih subvencij od ministrstva za kulturo, sami smo zaslužili 4,7 milijona. Davkov in prispevkov smo slovenski državi plačali 3,6 milijona. Kar zadeva davkoplačevalce, smo res ugodna rešitev. Zavist je odveč, saj dobimo pol manj javnih sredstev kot druge velike kulturne hiše pri nas. Mi smo veliko bolj na trgu, res pa nimamo svojega ansambla. Večina stroškov v gledališčih gre za pokrivanje plač umetniških ansamblov, česar pri nas ni. 157 nas je zaposlenih, največ na področju izvedbe. Ni primerno primerjati SNG Maribor ali ljubljanske Drame s Cankarjevim domom, to je neprimerljivo. Mi se moramo primerjati s podobnimi centri v tujini, kot je Barbican, oni pa s sebi podobnimi institucijami v tujini. Če primerjamo lastni prihodek, javna in sponzorska sredstva, smo z Barbicanom popolnoma primerljivi. Seveda je njihov budžet neprimerljivo večji glede na velikost mesta. Letno 2500 prireditev in pol milijona obiskovalcev je zelo veliko za tako majhno mesto in državo, njihov budžet v absolutnem znesku je seveda večji, odstotkovno pa smo povsem primerljivi, in to že vrsto let. Cankarjev dom je 75-odstotna javna služba in 20- do 25-odstotno kongresno-komercialni program, ki ga drugi pri nas nimajo. Popolnoma drugače smo zasnovani, ker pa smo pa v tako veliki meri odvisni od lastnega prihodka, smo poslovno veliko bolj krhki od vseh ostalih. Na naše poslovanje vpliva marsikaj iz širšega okolja. Pokazalo se je ob začetku vojne na Balkanu, ko so v hipu v Cankarjevem domu odpadli vsi mednarodni kongresi, kar pa je ključno za tisti del lastnega prihodka, ki ga moramo sami ustvariti. Po terorističnih napadih v Istanbulu so se najpomembnejši kongresi selili v druge države, med drugim tudi k nam. Na varnostni vidik, na recesijo nimamo vpliva, lahko pa hitro ogrozijo izjemno uspešno strukturo Cankarjevega doma. V gledališčih je poslovni model drugačen in tega vpliva ni toliko."
Razstava antične znanosti
Junija odpirajo v Cankarjevem domu razstavo Ideja - antična starogrška znanost in tehnologija, ki jo pripravljajo skupaj s Tehniškim muzejem in znanstvenim centrom iz Soluna. Relativno nov muzej je bil postavljen iz evropskih sredstev in je tako visokotehnološki, da česa takega v Sloveniji ne poznamo. Z njimi so se povezali preko razstave o Nikoli Tesli, ki so jo v Beogradu pripravili ekskluzivno za CD in prosili, da se po končani razstavi v Ljubljani seli v Solun. Bili so navdušeni in kot so povedali, je prišlo na otvoritev več tisoč ljudi, veliko več obiskovalcev, kot jih je bilo na otvoritvi tega sodobnega muzeja. Še zmeraj dobivajo o Tesli pisma iz ZDA, Koreje, Singapurja, da bi to razstavo radi imeli tudi pri njih. Veliko Američanov je prišlo na ljubljansko razstavo, saj tam še vedno obstajajo društva, klubi, ki častijo Teslova dognanja. Ima ogromno fenov.
Na grški razstavi bodo predstavljene zanimivosti s področja mobilnosti, zelo napredna dognanja v ladjedelništvu, medicini, kemiji. Grki so že poznali avtomatska vrata, predstavljen bo načrt: pred templjem so prižgali ogenj in ta je vplival na mehanizem pod zemljo, zaradi katerega se zaradi toplotnih sprememb mehanizem sproži in vrata odprejo. Ko ogenj dogori, se vrata templja sama zaprejo, kar je dajalo vtis nadnaravne božanske dimenzije. Antični analogni računalnik je bil najden pri otoku Antikitera in je videti kot Applova tablica. Je iz brona in ima lesen okvir. Vse to bo na razstavi videno na zelo digitaliziran način, na ekranih bodo obiskovalci sami odkrivali te tehnološke zgodbe.
Če nekdo skoči na planiški skakalnici, je to petkrat na dan v medijih, če pa skoči na baletnem podiju, pa enkrat opolnoči
Cankarjev dom - muzej
Cankarjev dom - muzej “Septembra začnemo s 40. sezono in radi bi pripravili razstavo, na kateri bi predstavili našo odpisano odrsko tehnologijo, ki jo že ves čas shranjujemo. Imamo nekakšen Cankarjev dom - muzej in s prikazom teh predmetov bi predstavili, kako se je naša odrska in siceršnja tehnologija razvijala. Pred nekaj meseci nas je obiskalo 40 arhitektov iz Velike Britanije, ki so si podrobno ogledali Cankarjev dom, ker so navdušeni nad modernistično arhitekturo. Ko so v našem zaodrju videli na steno pritrjen Iskrin oranžni telefon še iz osemdesetih let, mi pa ga še vedno uporabljamo, so bili navdušeni. Nekateri predmeti iz našega življenja so že historično zanimivi.”
