V tem mesecu mineva deset let, odkar so v Islamski skupnosti v Sloveniji postavili temeljni kamen za izgradnjo džamije v Ljubljani, ki je pred tremi leti z njenim dokončanjem slovensko prestolnico postavila na svetovni zemljevid islama. Skoraj pol stoletja pa so potrebovali, da so v skupnosti dobili človeka, ki je s svojim diplomatskim pristopom in vztrajnostjo prepričal politične odločevalce - pa tudi slovensko družbo -, da imajo muslimani pravico do svojega sakralnega objekta. Nedžad Grabus, tedanji mufti Islamske skupnosti v republiki Sloveniji, položitev temeljnega kamna označuje za prelomnico v Islamski skupnosti v Sloveniji. Pomembnejši korak od izgradnje džamije. S kakšnimi izzivi se je soočal takrat in s kakšnimi izzivi se sooča danes, ko je sarajevski mufti, sva se pogovarjala v Ljubljani, ki ostaja njegov dom, saj tu živi njegova družina. Tudi zato mu ni vseeno, kaj bo s tukajšnjo islamsko skupnostjo. "Skupnost, ki ni sposobna samorefleksije, nima prihodnosti," svari.
In še:
"Če bi še bil mufti v Sloveniji, bi poskusil zgraditi še eno džamijo, denimo v Mariboru ali Kranju. To bi bil družbeni test, ki bi pokazal, ali se je mogoče o tem sploh pogovarjati."
In še:
"Če bi še bil mufti v Sloveniji, bi poskusil zgraditi še eno džamijo, denimo v Mariboru ali Kranju. To bi bil družbeni test, ki bi pokazal, ali se je mogoče o tem sploh pogovarjati."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
