Po filmu Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom, ki se spopada prav z vprašanjem izseljevanja in je nastal tudi v slovenski koprodukciji, se je lotil serije temačnih in s črnim humorjem prežetih filmov o socialni in etični degradaciji bolgarske družbe. "Osnovne človeške vrednote, ki nas povezujejo, izginjajo. V glavnem zaradi neenakosti, ki je strup za vsako družbo," je stanje ocenil Komandarev, ki je bil pred filmsko kariero v domovini pet let zdravnik v psihiatrični bolnici. Svoje delo diagnosticiranja, a na družbeni ravni, zdaj nadaljuje na primeru bolgarske prestolnice Sofije. Prejšnji film Smeri je postavil med sofijske taksije, ki so postali vzporedna socialna ustanova, saj dajejo službo – prvo ali celo drugo – številnim, ki nimajo za preživetje; tudi akademikom, profesorjem, župnikom in umetnikom. V drugem delu napovedane trilogije Rounds (Obhodi) pa so v središču dogajanja tri policijske patrulje, ki se v temi sofijske noči soočajo z revščino, kriminalom, korupcijo, malomarnostjo in etičnimi dilemami - tako pri drugih kot pri sebi.
Bolgarija danes?
"Podatki Eurostata kažejo, da 20 odstotkov najrevnejših Bolgarov zasluži vsaj osemkrat manj kot 20 odstotkov najbogatejših, medtem ko je evropsko povprečje štirikratna razlika. Vedno večja neenakost ločuje družbo na reveže in bogataše, srednji razred pa izginja. To uničuje skupnost in zaupanje med ljudmi, hkrati pa tudi izobraževalni in zdravstveni sistem. Kakovostno izobrazbo si lahko privoščijo samo otroci bogatih staršev, prav tako je normalna zdravstvena oskrba dosegljiva samo za tiste z dovolj denarja. Zaradi tega so na udaru osnovne človeške vrednote. Če ni enakosti, tudi ni bratstva in svobode, se lahko ozremo na gesla francoske revolucije. Zaradi tega so najbolj izobraženi in talentirani državo že zapustili. S filmi želim opozarjati na te stvari, ker v Bolgariji še vedno živim z ženo in otrokoma. Nisem politik, ki bi ponujal preproste recepte, ampak se trudim prikazati zgodbe, ki odsevajo realnost. Situacija ni preveč svetla, a še upamo na luč na koncu tunela, ki ne bo od žarometov vlaka, drvečega iz nasprotne strani."
Na filmskem festivalu v Cannesu so film Smeri poimenovali distopija. A negativne utopije so postavljene v potencialno prihodnost, medtem ko takšno stanje v Bolgariji vlada zdaj.
"Res je. Mislim, da problemi iz mojih filmov niso zgolj tipično bolgarski. Mogoče so pri nas bolj izraziti, a neenakost se povečuje po vsej Evropi in tudi širše."
V Bolgariji imamo zdaj generacijo otrok, ki odrašča brez staršev. Pravimo ji skype generacija
Nekateri so postali rusofobi, drugi pa evropofobi, kar je jasno vidno na socialnih omrežjih. Ta razkol je eden največjih problemov bolgarske družbe
