(INTERVJU) Direktor Dravskih elektrarn Maribor: Razpolagaš le s tistim, kar proizvedeš doma

Kako je epidemija koronavirusa vplivala in še vpliva na poslovanje?

"V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) imamo pripravljene vse scenarije za različne izredne dogodke, kot so potresi, visoke vode in podobno, toda nihče ni bil povsem pripravljen na potek in posledice epidemije. Kljub temu sem prepričan, da smo hitro in dobro reagirali. Ko je bila razglašena epidemija, smo vse zaposlene, ki jim narava dela to omogoča, napotili na delo od doma. Ob čemer pa so vsi potrebni sistemi delovali brezhibno. Oskrba z električno energijo je med najbolj pomembnimi v takih primerih. Poleg lastnega centra vodenja smo v kratkem času vzpostavili rezervna centra vodenja tako za DEM kot za skupino HSE, oba ločeno v sosednji stavbi. Ekipo za nemoteno upravljanje hidroelektrarn smo razdelili v dve skupini, ki sta se tedensko izmenjevali, ne da bi se pri tem srečevali. Iz teh izkušenj smo se veliko naučili, tako da dodatno skrbno in odgovorno delujemo še naprej."

Epidemija na lanske poslovne številke seveda še ni vplivala, bo morda na letošnje?

"Tako je, lani smo proizvedli načrtovano količino električne energije, ki je generirala 65 milijonov evrov prihodkov in 4,7 milijona evrov čistega dobička. Pod črto bi ga ostalo še enkrat toliko, če ne bi zaradi zaustavitve projekta ekološke sanacije in energetske rabe reke Mure morali slabiti okoli pet milijonov evrov stroškov, ki smo jih doslej pri tem projektu že imeli."

Zaradi tega ste tudi v sodnem sporu z državo, od nje terjate povrnitev okoli pet milijonov evrov nastalih stroškov, ker je odločila, da HE na Muri ne bo.

"Podali smo zahtevo za povrnitev stroškov, za zdaj smo iz ministrstva za okolje in prostor prejeli odgovor, da se s tem ne strinjajo. Pravni postopki na državnem pravobranilstvu pa še niso zaključeni, zato se nadejamo, da bomo stroške dobili povrnjene."

Kako poslujete letos?

"Epidemija koronavirusa in pomanjkanje snega spomladi nista obetala dobro, a smo do danes proizvedli za šest odstotkov več električne energije od načrtovane. Glede na napovedi padavin do konca leta pričakujemo, da bodo ti odstotki še višji. Temu bodo sledili tudi poslovni izid in investicije, ki jih je bilo lani za 17 milijonov evrov, letos pa so višje za dobro petino in se približujejo 20 milijonom evrov."

Torej ne gre več ves ustvarjeni dobiček v bilanco HSE?

"Ne, že lanski je bil razporejen v rezerve oziroma v bilančni dobiček, HSE pa podpira tudi naše naložbe."

Pred vami je nov ciklus investicij v obnovljive vire energije, med katerimi so vetrne in sončne elektrarne, hranilniki energije in izkoriščanje geotermalne energije.

"Ta trenutek so odprti trije postopki državnega prostorskega načrtovanja na lokacijah Ojstrica s tremi agregati oziroma vetrnicami, Rogatec s šestimi in Paški Kozjak s štirimi. Predvidena proizvodnja trinajstih agregatov je 120 gigavatnih ur električne energije, kar je primerljivo s proizvodnjo hidroelektrarne Dravograd. Pričakujemo, da bodo postopki pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj trajali okoli tri leta, tako da bi lahko bil prvi projekt potrjen leta 2022. Mi smo prvo vetrno polje sposobni postaviti v manj kot pol leta, katero pa bo prvo, danes težko rečemo.

Glede na to, da imamo trenutno na štirih sončnih elektrarn moč en megavat, bi radi te izkušnje razširili na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin s postavijo sončne elektrarne moči 30 megavatov. Prostor, ki je že sicer namenjen energetski izrabi, bi tako dodatno izkoristili, še posebno ker je obrnjen proti jugu."

Več manjših proizvodnih enot električne energije bo zahtevalo tudi njihovo obvladovanje, kar nameravate optimirati s hranilniki električne energije.

"Gre za dva projekta, najprej za postavitev hranilnika baterijskega tipa na HE Mariborski otok in realizacijo projekta črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak. Pri projektih obnovljivih virov že precej zamujamo. Nacionalni energetski podnebni načrt predvideva do leta 2030 sončne elektrarne moči 3000 megavatov. Naših načrtovanih 30 megavatov pomeni le stotino, skupaj z vetrnimi elektrarnami pa še nekaj več. In ko bodo omenjeni in drugi projekti realizirani, se bo stanje energetskega sistema tako spremenilo, da bodo hranilniki energije nujni. Tako baterijski, ki bi ga lahko že začeli graditi, kot tudi črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki jo vidimo kot enega najbolj perspektivnih projektov za stabilnost energetskega sistema.

Pred nami so namreč velike odločitve, saj bosta med letoma 2040 in 2050 ugašala tako Termoelektrarna Šoštanj kot Nuklearna elektrarna Krško, ki pomenita dve tretjini proizvodnje električne energije v Sloveniji. In že danes je jasno, da ju ne bomo mogli nadomestiti z obnovljivimi viri. V hidroelektrarnah proizvedemo okoli pet teravatnih ur električne energije, z omenjenimi naložbami bi se lahko približali 5,5 teravatne ure, Slovenija pa bo po napovedih potrebovala okoli 20 teravatnih ur električne energije. Četudi bomo nekaj proizvodnje v vmesnem obdobju nadomestili s plinskimi elektrarnami, bodo obnovljivi viri zaradi nihanja proizvodnje potrebovali hranilnike energije. Ocenjujemo, da bo ČHE Kozjak s svojimi 400 megavati moči takrat skupaj s črpalno elektrarno Avče komaj zadovoljila te potrebe."

Gre torej za obujanje projekta, ki je že nekaj let v predalu?

"ČHE Kozjak je docela dodelan projekt, a je bil načrtovan v času, ko so se tovrstne elektrarne gradile po sistemu cenejše nočne energije in dražje dnevne, razlike med njima pa so vedno manjše, zato gradnja ni bila ekonomsko upravičena. Danes pa tovrstni objekti upravičujejo svoj obstoj kot pomoč pri optimiranju nihanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, predvsem sončnih in vetrnih. Tudi zato načrtujemo 60-megavatni baterijski hranilnik na HE Mariborski otok, ki bi služil za primarno in sekundarno regulacijo pri uravnavanju majhnih nihanj. Projekt baterijskega hranilnika lahko startamo takoj, ČHE Kozjak pa v dveh letih."

Razmišljate tudi o izkoriščanju geotermalne energije?

"Že pred leti smo pričeli pilotski projekt na opuščenih suhih vrtinah, kjer bi preko geosond proizvajali električno energijo, ob čemer bi dobili tudi toplotno energijo. Študija geološkega zavoda je pokazala, da sicer v Sloveniji niso take razmere kot v sosednjih državah. Kljub temu smo v Prekmurju zaznali nekaj lokacij, kjer bi lahko izkoriščali geotermalno energijo. Prišli smo namreč do temperatur med 300 in 400 stopinjami, ki bi lahko v verigi vrtin, ki bi iz vode odvzela toploto in jo vrnila nazaj v zemljo, dajale od 60 do 80 gigavatnih ur električne energije letno. To pa je že primerljivo z eno hidroelektrarno. Pri projektu sodelujemo s partnerji iz Nafte Lendava in Petrola ter nadaljujemo raziskovanje vrtin."

Če potegneva črto pod vse naštete investicije in projekte, o kakšnem finančnem zalogaju je govor?

"Nekje med 150 in 200 milijoni evrov, seveda brez investicije v ČHE Kozjak, ki je naložba večjega ranga. Danes finančna sredstva niso problem, saj mednarodni finančni skladi iščejo dobre projekte in dolgoročne naložbe s stabilnimi donosi, kar proizvodnja električne energije vsekakor je."

Kljub vsem naložbam v obnovljive vire, kot vas razumem, za energetike ni več vprašanje jedrska energija da ali ne …

"Čista matematika pokaže, da danes doma proizvedemo okoli 12 teravatnih ur električne energije, potrebujemo pa 14 teravatnih ur, tako da porabe Slovenije ne pokrivamo. Učinkovita raba energije bo porabo električne energije le še povečevala, morda celo do 20 teravatnih ur letno. Pomembna izkušnja letošnje epidemije je tudi ta, da se je treba bolj obrniti k samooskrbi, saj lahko v takih situacijah razpolagaš le s tistim, kar pridelaš ali proizvedeš na domačem dvorišču. V normalnih razmerah je električna energija na voljo na trgu, kakor hitro pa se kaj zaplete, bodo države najprej poskrbele zase. Popolna samozadostnost je iluzija, najmanj dobri dve tretjini pa bi morali proizvesti sami. Brez enega večjega vira do teh številk ne pridemo in tudi zaradi dekarbonizacije je treba že danes razmišljati o NEK 2."

Zdajšnja vlada striže peruti nevladnim organizacijam, ki skrbijo za uravnoteženje energetskih naložb z varovanjem narave in okolja. Kljub temu bosta potrebna ustrezen dialog in konsenz, če boste želeli izpeljati vse našteto.

"Menim, da smo že zdavnaj spoznali, da moramo energetske objekte graditi na okoljsko čim bolj sprejemljiv način. Sodobni hidroenergetski objekti niso več zgolj proizvajalci električne energije, so večnamenski objekti, ki pozitivno prispevajo k razvoju kmetijstva (namakalni sistemi), k protipoplavni zaščiti, širitvi turizma, renaturalizaciji degradiranih območij in k trajnostnemu razvoju. Njihov doprinos pa je viden tudi na področju lokalnega gospodarstva. Samo za primer: letos smo sicer imeli srečo, ker je bilo padavin dovolj, a ob dvotedenski suši bi se lahko od pridelka, ki nima urejenega namakalnega sistema, poslovili.

Na presojo vplivov na okolje je treba gledati celovito, nevladne in druge okoljske organizacije pa zasledujejo samo en cilj. Ne želijo stopiti korak ali dva nazaj in pogledati širše, kaj nasprotovanje pomeni za družbo kot celoto. Argument, da naj drugje gradijo elektrarne, mi pa bomo električno energijo uvažali, je dvoličen. Gre za sprenevedanje in zavajanje. Tu pademo pri izpitu iz lokalne in globalne odgovornosti. Ne zanikam, da se ni v preteklosti napravil kakšen korak v energetiki s pozicije moči, a danes je naša družba dovolj zrela, da lahko z argumentiranim dialogom dosega konsenze. Ni treba gledati daleč, v sosednjem Gradcu so postavili hidroelektrarno na Muri, kar v središču mesta. Pomislite, kakšen vik in krik bi bil, če bi jo načrtovali na primer na Lentu …"

V zadnjih dveh letih ste beležili tri okoljske incidente, piše v letnem poročilu za 2019.

"Res je, šlo je za dve manjši izlitji olja iz naših hidroelektrarn in en zaznan madež neznane snovi na reki Dravi, ki pa ni bil rezultat našega delovanja. Pri obeh prvih primerih okoljska škoda ni bila povzročena, saj uporabljamo biorazgradljiva olja, šlo je za tehnično napako, ki je povzročila izlitje.

Redno vzdrževanje objektov in njihovih delov je tisto, s čimer v največji mogoči meri skrbimo, da proizvodni objekti delujejo s čim manjšimi vplivi na okolje. Znatna sredstva namenjamo tudi urejanju okolja - od tistega, h kateremu nas zavezuje koncesijska pogodba - do takšnih, s katerimi urejamo okolje v sodelovanju z različnimi organizacijami in društvi, torej grajenje otokov za ptice, urejanje gnezdišč, gradnja prehodov za vodne organizme in podobno."

V okviru sanacije Ptujskega jezera pričnete v nedeljo prazniti jezero, s čimer se bo gladina znižala za dva metra. Kaj bo prinesla ta sanacija okolju?

"Ptujsko jezero je največje umetno jezero v Sloveniji, ustvarjeno z brežinami iz asfalta. Po toliko letih se je ta na nekaterih mestih razslojil, zato ga nadomeščamo z betonsko oblogo. Praznjenje jezera pa nam bo omogočilo tudi vpogled v morebitne nove poškodbe, ki jih bomo sanirali v prihodnje."

Problematika mulja v reki Dravi ni nova, saj se nalaga že sto let, le da nam narava danes izstavlja davek za to.

"Tako je, pa tudi za vse ostanke v strugi reke Drave niso odgovorne Dravske elektrarne. Spomnite se, kakšni industrijski objekti in kanalizacije so bile speljane v povirje reke Drave, dokler še ni bilo čistilnih naprav. Med njimi so bili rudnik svinca in cinka Mežica, dve tovarni celuloze, vsi odpadki industrije Maribora so se odlagali v Ptujskem jezeru. Analize kažejo, da je vsebnost težkih kovin v mulju previsoka, tako da ga ni mogoče odlagati na primer na njivske površine. Mogoče pa bi ga bilo s predelavo uporabiti za sanacijo drugih degradiranih področij. Razmišljamo, da bi ga lahko ob primerni predelavi uporabili pri proizvodnji gradbenih izdelkov."

So tudi v Avstriji kaj pripomogli k povečanju količin teh usedlin?

"So in niso, saj zakonodaja v Avstriji in na Hrvaškem dovoljuje nadzorovan pretok usedlin, naša zakonodaja pa ne. Tako da, če malo karikiram, ostajamo ujeti v mulju. Tudi v svetu se tega poslužuje večina držav, saj če je to opravljeno na nadzorovan in usklajen način na celotnem povodju, je sprejemljivo."

Z avstrijskim Verbundom imate še neporavnane račune glede poplavnega vala v novembru 2012.

"Takrat je šlo za izjemni dogodek, ko so v Avstriji z neposrečeno odločitvijo povečali pretok v trenutku, ko je bil največji dotok, s čimer so še dodatno zvišali gladino reke Drave. Tožbeni zahtevki so na sodišču, a ker slovenska zakonodaja ne pozna instituta skupinske tožbe, bodo to dolgotrajni postopki. Kot stranski udeleženec v 40 primerih oškodovancem pomagamo pri dokazovanju temelja, medtem ko Dravske elektrarne od Verbunda zahtevamo okoli 15 milijonov evrov odškodnine."

Iz vaših odgovorov razberemo, da vam Mura še ne da spati. Bi lahko projekt hidroelektrarn ponovno odprli?

"Zagotovo bo v prihodnosti o Muri potreben nov razmislek. Ko bo sama reka klicala po nekakšni ureditvi, da se ohranijo njen nivo, brežine in rokavi, če karikiram njen življenjski prostor, ki po našem mnenju sedaj propada. Takrat bo treba poseči v njeno strugo, da bi spet namočila presušene rokave in ob sušah namakala njivske površine, razvijali bi lahko turizem in podobno. Če to lahko dosežemo skupaj s premišljeno gradnjo hidroelektrarne, projekt še ni zaprt. Če pa bi gledali le skozi prizmo izkoriščanja energetskih možnosti, pa je odgovor ne."

Kako v tej luči gledate na razcvet HE na srednji in spodnji Savi? Navsezadnje so DEM pomembne lastnice in financerke.

"Iz številk, ki sem jih omenjal, je razvidno, da Slovenija potrebuje nove energetske vire, toliko bolj, če je tudi lokalno okolje prepoznalo prednosti za njihovo življenjsko okolje. Verjamem, da bo ob upoštevanju vseh okoljskih in drugih parametrov zgrajena celotna veriga. DEM so soinvestitor pri projektu hidroelektrarn na spodnji Savi, želimo si sodelovati tudi pri gradnji hidroelektrarn na srednji Savi. Težko si predstavljam, da pri gradnji tako velikih energetskih objektov ne bi sodelovali vsi razpoložljivi slovenski energetski viri in vse znanje."

Z realizacijo verige hidroelektrarn počez po Sloveniji je dokončno odpeljal zadnji vlak, da bi Maribor postal sedež slovenske hidroenergetike, kot to opredeljuje vladni dokument iz leta 2001.

"To je bolj stvar političnih odločitev, kajti lastnik vseh proizvodnih, prenosnih in večine distribucijskih podjetij je država, zato se tudi na tej ravni določajo vse relacije. V DEM nam je v zadnjih letih uspel preskok v razvoju in znanju, imamo vrhunske strokovnjake, ki so kos vsem naštetim projektom. V prihodnosti bomo več kot podpora vsem državnim strategijam na področju energetike. Lahko smo zelo dober partner državi pri ohranjanju varne in stabilne proizvodnje električne energije. To je naša glavna naloga."

Po drugi strani pa postajajo Dravske elektrarne razvojni IT-center za celotno skupino HSE.

"Informatiki iz DEM že upravljajo informacijsko infrastrukturo za celotno skupino HSE, z novim letom prevzemamo še podporo uporabnikom. Tako se bo kar nekaj zaposlenih iz drugih družb prezaposlilo v DEM, kjer bodo podpora uporabnikom celotne skupine."

Kako drugače kaže zaposlenim pri DEM?

"Zadnja leta se je upokojilo veliko naših sodelavcev, a jih nadomeščamo, tako da letošnje leto zaključujemo z 240 zaposlenimi, naslednje leto se bomo približali številki 250. Krepimo tudi službo razvoja, in prav ti kadri so generator projektov DEM. Z našimi strokovnjaki nam je na primer letos uspelo iz hladnega stanja testno zagnati hidroelektrarno Fala, kar je pomembno prav pri nenapovedanih izrednih situacijah. In to na hidroelektrarni, ki je stara več kot sto let in je po zadnji celoviti prenovi med tehnološko najbolj sodobnimi."

Prihodnje leto se vam izteče mandat. Pričakujete glede na močan kadrovski prepih nove vlade kakšne spremembe?

"To vprašanje težko komentiram. Verjamem, da s sodelavci delamo dobro, kako dobro, pa bodo ocenjevali drugi. A prizadeval si bom, da bi načrtovane projekte skupaj uresničevali tudi v prihodnjih letih."