Raziskal je tudi, kako se razgaljamo na družbenih omrežjih, da bi bili bolj vidni. Sam je že dolgo viden povsod, med drugim na omrežjih LinkedIn, Twitter, Instagram, Facebook in tudi na ResearchGate, kjer se javnosti predstavljajo raziskovalci. Toda podobnih podjedov je veliko. Naš Podjed pa se pravkar poskuša odklopiti iz omrežij. Za program Cold Turkey je bil pripravljen plačati 40 dolarjev, da mu za dve uri dnevno prepreči dostop do interneta in vseh omrežij. Potem lahko spet dela in polni prazen ekran s svojimi mislimi.
Vam je žal, ker se odklapljate?
"Kje pa! Zelo rad bi se odklopil. Po branju knjige Globoko delo (v izvirniku Deep Work: Rules for Focused Success in a Distracted World) sem ugotovil, da ne morem več poglobljeno delati, če me kar naprej motijo potisna sporočila (push messages). Izklopim jih, a to ne zaleže. Še vedno me naprave po neki poti obvestijo, da je prispela pošta."
Zapisan človeku prijaznim tehnologijam
Dr. Dan Podjed je antropolog, ki je na letošnji prireditvi Go Digital dal podjetnikom iz GZS misliti, kakšne digitalne izdelke ponujajo ljudem. Popeljal jih je v leto 2045, ko bo tudi od njih odvisno, ali bodo tehnologije še služile ljudem ali ljudje tehnologijam. Podjed je prepričan, da se bo človek vrnil k bolj prijaznemu analognemu svetu, digitalne tehnologije pa mu bodo pomagale, da bo dnevno delal 3 do 5 ur in večino dneva kot nekoč posvečal pristnim odnosom z ljudmi. Podjed je znanstveni sodelavec na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in projektni sodelavec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Beseda mu teče. Kariero je začel kot novinar, tudi kot znanstvenik pa se trudi pisati preprosto in razumljivo. Pred izidom je njegova nova knjiga Videni, v kateri skuša pojasniti, zakaj se ljudje vse več opazujemo in razkazujemo.
Jaz Googlu ne verjamem, Google verjame vame. O meni ve vse
Zasebnost smo prodali za drobiž
“Zasebnost smo imeli v človeški zgodovini zelo kratek čas – približno dvesto let. Prej zasebnosti skoraj nismo poznali, potem smo jo mukoma utemeljevali, zdaj pa smo jo za drobiž prodali družbenim omrežjem. A za zasebnost se mora boriti in jo vzpostaviti posameznik. Sicer samo z uredbami gotovo ne bomo prišli do pametne rešitve, a vseeno pričakujem, da bo Evropska unija v prihodnosti bolj intenzivno in smiselno ščitila zasebnost ljudi,” se nadeja dr. Dan Podjed.
Prodajajo mi daljinski upravljalnik za televizijo s stotimi tipkami, četudi jih je bilo pred tridesetimi leti na tej napravi mogoče dvajset. Zakaj? Ker konkurenca nudi veliko možnosti, jih morajo ponuditi še več. Načelo manj je več zanje ne obstaja
Ko televizija gleda tebe
“Pri nas doma nimamo televizije. Filme gledam po računalniku, a jih skušam gledati čim manj. Gledanje televizije se mi zdi največja izguba časa. Klikaš, skačeš sem in tja, vidiš pa tisto, kar si je zamislil nekdo drug. Pri časopisu ni tako, obračaš strani in izbereš, kaj boš prebral. Sam imam zelo rad fizični stik s papirjem in pogled na tisk. Še bolj grozna od klasične televizije se mi zdi nova televizija, netflix, ko gledaš, karkoli si želiš, in to kadarkoli. Pri tem je glavna težava, ker hkrati tudi televizija gleda tebe. Pozorno spremlja, kaj počneš in kaj ti je všeč. Zato priljubljene nadaljevanke ne ustavi na koncu epizode, ampak začne takoj predvajati novo. Tako te drži v šahu. Ko se izteče ena sezona, ti takoj ponudi novo ... No, nekaj podobnega sem izkusil v študentskem času, ko sem bil navdušen nad računalniško igro Civilizacija. Spomnim se, da sem jo začel igrati ob devetih zjutraj in jo igral do petih zjutraj naslednjega dne, vmes pa sem šel le na WC in po telefonu naročil pico. Igra me je čisto potegnila vase, potezo za potezo, tako kot me še zdaj posrka dobra knjiga. Te še vedno ne morem odložiti,” nam zaupa dr. Dan Podjed.
Oblak v zasebni lasti
“Z grozo ugotavljam, da nismo že tri leta v domači album vstavili nobene nove fotografije. Vse podatke, vse fotografije naše družine, skratka celotno naše življenje imajo v lasti zasebna podjetja, med njimi Google in Facebook. Vse te podatke jim predajam v oskrbo, pri čemer ne pomislim, da ta podjetja čez dvajset let verjetno ne bodo več obstajala. Moj digitalni spomin bo tako izpuhtel. No, mogoče pa mi bodo, tik preden bodo dokončno propadli, še prijazno javili, da lahko odkupim svoje fotografije. Nekatere, tiste bolj pomembne, bodo vredne 50 evrov, za izjemne bom plačal 100 evrov,” razmišlja vnaprej dr. Dan Podjed.
Današnji kapitalizem je izjemno potraten, saj je utemeljen na tem, da kupujemo nesmiselne stvari in jih potem mečemo stran. Socializem je sicer imel svoje napake, gospodinjstva pa so vseeno imela bistveno manj odpadkov
