Glasbeniki pripovedujejo glasbo: Vlado Kreslin o tem, da so špilali zgolj tisto, kar je bilo v njih

Vlado Kreslin v svojem domu v Črnučah, januar 2024
Vlado Kreslin v svojem domu v Črnučah, januar 2024
Foto: Robert Balen
Datum 10. februar 2024 05:00
Čas branja 21 min
Vlado Kreslin nam je povedal zgodbe o nastanku pesmi z albuma Ptič, ki je po izidu leta 2000 postregel z vrsto uspešnic, zdaj pa je sploh prvič dosegljiv v vinilnem formatu.

V nadaljevanju preberite:

- Ste vedeli, da pesem Lahko bi zletela v resnici ne govori o odnosu med moškim in žensko, temveč o nečem povsem drugem?

- Kako je naključje pripeljalo do tega, da je Kreslin posnel nepozabno priredbo Prešernove pesmi O, Vrba.

- Zakaj se ime Marko tako pogosto pojavlja v Kreslinovih pesmih?

- Kako je spoznal, da glasbenikom ni samo težko uspeti v svojem lastnem kraju v Sloveniji, temveč da to velja povsod po svetu?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
296 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
22%
236 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
198 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
232 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
10%
105 glasov
Skupaj glasov: 1067